Napad se je zgodil prejšnji torek zjutraj, ko je Arthur A. ob 9.43 vstopil v svojo nekdanjo šolo BORG Dreierschützengasse, oborožen s pištolo Glock 19, dvocevno puško z odžaganim kopitom in lovskim nožem. V šoli je bilo takrat med 350 in 400 učencev. Po vstopu je odšel v stranišče, kjer je pripravil orožje in se opremil z zaščitnimi očali ter slušalkami. Ob 9.47 je začel svoj sedemminutni krvavi pohod, med katerim je streljal na učence in učitelje, ne da bi pri tem imel jasen cilj.

Med žrtvami je bila poleg šestih deklet in treh fantov, starih med 14 in 17 let, tudi njegova nekdanja učiteljica, stara 59 let. Policija ni mogla potrditi, ali je Arthur A. učiteljico namerno ciljal. Po napadu je Arthur A. ob 10.07 storil samomor v stranišču. Znano je, da je takrat v šolo že vstopila policija, v nasprotnem primeru bi svoj morilski pohod najbrž še nadaljeval, saj je imel na zalogi še veliko streliva.

21-letnega Arthurja A., ki je pred dvema letoma zapustil gimnazijo, ne da bi dokončal šolanje, sedaj policija opisuje kot obsesivnega spletnega igralca prvoosebnih strelskih iger, ki je preživel veliko svojega prostega časa v virtualnih svetovih, kjer je s pomočjo virtualnih orožij ubijal nasprotnike. Policija je ugotovila, da je bila njegova glavna socialna mreža prav ta spletna skupnost, medtem ko je v resničnem življenju živel osamljeno in zadržano.

Njegovo življenje je bilo zaznamovano z izolacijo, saj je večino časa preživel sam s svojo materjo v kraju Kalsdorf, v predmestju Gradca. Po pisanju Kronen Zeitunga sosedje Arthurja opisujejo kot neopaznega in vase zaprtega. Vedno naj bi nosil slušalke in nahrbtnik in nikoli pozdravil. Njegovo mamo opisujejo kot prijazno in srčno osebo, oče, armenskega rodu, pa naj bi se po ločitvi odselil.

Zanimivo je, da je Arthur A. pred kratkim neuspešno opravil psihološki test za vstop v vojsko, a je kljub temu uspešno prestal psihološke preglede za pridobitev orožja, ki ga je uporabil pri napadu. Policija je potrdila, da je orožje pridobil legalno.

Policija je med preiskavo stanovanja našla tudi poslovilno pismo, ki je bilo naslovljeno na njegovo družino, v katerem se je za svoje dejanje opravičil staršem in starejšim sorojencem ter poudaril, da je strelski napad izvedel na podlagi svobodne volje. Motiva zanj ni razkril.

Napadalec je najverjetneje načrtoval tudi bombni napad. Med preiskavo njegovega domovanja so namreč naleteli tudi na načrte za bombni napad in eksploziv, ki ni deloval.
Krvavi pohod Arthurja A. je sprožil razpravo o strogosti avstrijskih zakonov o orožju, ki so jih nekateri kritiki označili za preveč ohlapne. Policija še vedno preiskuje tudi, ali je imel morebitnega pomočnika pri načrtovanju napada, kar bi lahko razkrilo dodatne plasti njegovega načrtovanja in motivacije.

Tragedija v Gradcu je hkrati tudi opomin, da je treba več pozornosti nameniti duševnemu zdravju in socialni izolaciji mladih, ki se lahko v skrajnih primerih manifestira v nasilju. Arthur A. je bil mladenič, ki je živel v senci, a je s svojim dejanjem poskrbel, da ga je svet nenadoma opazil – na najbolj tragičen način.