O skorajšnjem znižanju obrestnih mer se je začelo govoriti že junija, pričakovati pa je bilo, da bodo v Frankfurtu počakali na sklepe vrha EU minuli konec tedna v Bruslju. Ta je presegel pričakovanja, predsednik ECB Mario Draghi pa je po koncu zasedanja nakazal, da so v centralni banki zadovoljni.
Znižanje obrestne mere sicer najverjetneje ne bo prineslo hitrih učinkov za zagon gospodarske rasti, a vsaj nekoliko naj bi s tem olajšali breme tistim članicam območja evra, ki so v recesiji.
V vsakem primeru pa želi ECB okrepiti šibko posojilno dejavnost in preprečiti prevelik padec gospodarske dejavnosti v letošnjem letu.
ECB sicer v času krize ni ukrepala zgolj z znižanjem obrestne mere, temveč je sprejela še vrsto drugih ukrepov za zagotavljanje likvidnosti bankam in tudi za znižanje cene zadolževanja za ranljive članice območja evra.
Analitiki zaenkrat ne pričakujejo novih nestandardnih ukrepov. V ECB ves čas poudarjajo, da s svojimi ukrepi ne morejo nadomestiti delovanja članic območja evra za uravnoteženje javnih financ in izvedbo strukturnih reform, zato je pričakovati, da bodo v Frankfurtu še počakali in tako ohranjali pritisk na države območja skupne valute.
Za blažitev recesije zgodovinsko znižanje obrestnih mer v evrskem območju
Svet Evropske centralne banke (ECB) bo po pričakovanju večine analitikov danes prvič v nekaj več kot 13-letni zgodovini območja evra ključno obrestno mero znižal pod raven enega odstotka. Večina napovedi se nagiba k znižanju na 0,75 odstotka, manjši del poznavalcev pa pričakuje rez na 0,5 odstotka.