Pohabljanje spolovil ima pri ženskah lahko kratkoročne in dolgoročne posledice. V nekaterih državah stroški zaradi težav na rodilih, sečilih, pri porodih ter duševnih težav in drugih zapletov, ki so posledica te sporne prakse, lahko znašajo do 30 odstotkov proračunov za zdravje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

WHO je pohabljanje ženskih spolovil označila za kršitev človekovih pravic in skrajno obliko diskriminacije na podlagi spola.

"Ne gre le za katastrofalno zlorabo človekovih pravic, ki znatno škoduje fizičnemu in duševnemu zdravju milijonov deklic in žensk, ampak tudi za udarec za pomembne finančne vire države," je poudaril direktor pristojnega oddelka WHO Ian Askew. Ob tem je pozval k investicijam, ki bi prispevale h končanju pohabljanja ženskih spolovil in trpljenja, ki ga to povzroča.

V skupno 31 državah po svetu po podatkih WHO danes živi 200 milijonov deklet in žensk, ki so jim pohabili spolovila. Praksa je razširjena predvsem v nekaterih afriških državah, na Bližnjem vzhodu in Indoneziji. Po ocenah Sklada ZN za otroke (Unicef) so spolovila več kot 90 odstotkov deklic pohabili v Somaliji, Gvineji in Džibutiju.

Generalna skupščina ZN je 6. februar za mednarodni dan ničelne strpnosti do pohabljanja ženskih spolnih organov razglasila leta 2012, da bi okrepila in usmerila prizadevanja za izkoreninjenje te prakse.