Skupaj z vožnjo pod vplivom alkohola, nasiljem, povezanim z alkoholom, ter boleznimi je alkohol kriv za eno od 20 smrti v svetu, navaja WHO. To pomeni, da zaradi alkohola vsakih deset sekund umre en človek.
Leta 2012 je zaradi alkohola umrlo 3,3 milijona ljudi oz. 5,9 odstotka (pri moških je ta odstotek 7,6, pri ženskah pa 4,0). Za primerjavo, aids je odgovoren za 2,8 odstotka vseh smrti, tuberkuloza za 1,7 odstotka, nasilne smrti pa je umrlo 0,9 odstotka pokojnih.
Uživanje alkohola je povezano z več kot 200 boleznimi, na primer s cirozo jeter in nekaterimi oblikami raka. Zaradi pitja so ljudje tudi bolj dovzetni za nalezljive bolezni, kot so tuberkuloza, virus hiv in pljučnica, opozarjajo v WHO.
Vzrok za največ, približno tretjino smrti, ki jih pripisujejo alkoholu, so sicer srčno-žilne bolezni in sladkorna bolezen. Na drugem mestu z okoli 17 odstotki so različne nesreče, povezane z alkoholom, npr. prometne nesreče.
Z višanjem življenjskega standarda se poraba alkohola povečuje tudi v državah, kjer je bila tradicionalno nizka, na primer na Kitajskem in v Indiji. Evropa medtem ostaja na samem vrhu po porabi alkohola, a se na naši celini poraba alkohola zmanjšuje.
Povprečen Evropejec po podatkih WHO sicer še vedno popije približno dvakrat toliko alkohola, kot je svetovno povprečje. A poraba alkohola se je od obdobja 2003-2005 do obdobja 2008-2010 zmanjšala za deset odstotnih točk, z 12,2 na 10,9 litra čistega alkohola na prebivalca.
Regionalna direktorica WHO za Evropo Zsuzsanna Jakab je evropske države pohvalila, ker v vedno večji meri izvajajo preverjeno učinkovite politike boja proti alkoholu, kot so npr. omejevanje dostopa do alkoholnih pijač v trgovinah, višanje davkov na alkohol ter prepoved reklamiranja alkohola.