Vzhodna Evropa razkačena, ker sta sedeža evropskih agencij dobila Pariz in Amsterdam

Tak razplet pričakovano sproža kritike v vzhodnih članicah EU. To ne bo prispevalo k proevropskemu vzdušju, je opozoril slovaški minister za zdravje Tomaš Drucker.

Evropska agencija za zdravila (Ema) z okoli 900 zaposlenimi se bo selila v Amsterdam, Evropski bančni organ (Eba) z okoli 200 zaposlenimi pa v Pariz.

Evropska agencija za zdravila je pristojna za znanstveno vrednotenje, nadzor in spremljanje varnostnih vidikov zdravil v EU. Ključna je za zagotavljanje dobrega delovanja enotnega trga zdravil v EU.

Evropski bančni organ pa zagotavlja učinkovito in konsistentno delovanje in nadzor evropskega bančnega sektorja, na primer ocenjuje tveganja z evropskimi stresnimi testi.

"Tesno je bilo. V obeh primerih smo morali žrebati," je pojasnil estonski predstavnik za zadeve EU Matti Maasikas, ki je vodil glasovanje in tudi osebno izžrebal zmagovalca iz velike prosojne krogle.

Za sedež agencije za zdravila je bilo najprej 19 kandidatov: Amsterdam, Atene, Barcelona, Bonn, Bratislava, Bruselj, Bukarešta, Dublin, Dunaj, Helsinki, Koebenhavn, Lille, Malta, Milano, Porto, Sofija, Stockholm, Varšava in Zagreb.

Tik pred glasovanjem so od kandidature odstopile Hrvaška, Malta in Irska. Po prvem krogu glasovanja so imeli največ glasov Milano (25) ter Amsterdam (20) in Koebenhavn (20), v tretjega pa sta se uvrstila Milano in Amsterdam.

Za sedež bančnega organa se je potegovalo osem mest: Bruselj, Dublin, Dunaj, Frankfurt, Luksemburg, Pariz, Praga in Varšava. V drugem krogu so Dublin, Pariz in Frankfurt prejeli po trinajst, deset in štiri glasove.

Prvi krog glasovanja je potekal po evrovizijskem sistemu. Vsaka članica je imela v prvem krogu šest točk: tri za favorita, dve za drugo izbiro in eno za tretjo izbiro. V drugem in tretjem pa je imela vsaka članica po eno točko.

V odzivu na kritike, da izid tekme ne izraža obljube, da se bo upoštevalo tudi geografsko merilo, Maasikas poudarja, da je bil postopek opredeljen vnaprej, da so se z njim strinjale vse članice in da ga je estonsko predsedstvo upoštevalo do zadnje pike.

Nizozemska in Francija sta izpostavili pomen merila, da mora biti zagotovljena gladka selitev, torej da morata obe agenciji takoj po brexitu, načrtovanem 29. marca 2019, odpreti vrata in začeti normalno delovati v Amsterdamu in Parizu.

Slovaški minister Drucker je izpostavil razočaranje, da pri glasovanju o Emi nobena vzhodna članica ni prišla v drugi krog, ter pojasnil, da zato njegova država v drugem in tretjem krogu ni glasovala.

Razplet včerajšnjega glasovanja po njegovih besedah ni pošten in ni dobro sporočilo za prebivalce Evrope, kjer je veliko protievropskih občutkov, ter "zagotovo ne bo pomagal k proevropskemu vzdušju".

Češki državni sekretar za evropske zadeve Aleš Chmelar je bil bolj spravljiv, a tudi on je obžaloval, da med posameznimi krogi ni bilo časa za političen premislek o stanju.

Kot vselej gre pri takšnih odločitvah za trgovanje z najrazličnejšimi položaji in drugimi stvarmi, na primer kmalu se sprosti položaj šefa evroskupine, preseliti pa bo treba tudi varnostno-nadzornega centra Galileo, ki je prav tako na Otoku.

Na vprašanje, ali Slovaška zdaj računa, da bo njen finančni minister Peter Kažimir postal šef evroskupine, je slovaški minister Drucker odgovoril, da teh dveh stvari ne želi povezovati, in poudaril, da je Kažimir dober finančni minister.

Veliko je bilo govoric o zakulisnem trgovanju, na primer da naj bi nekatere članice v zameno za podporo njihovi kandidaturi ponujale svoje vojaške sile in denar.

Slovaški minister je pojasnil, da so se kandidati osredotočili zlasti na članice, ki niso kandidirale za nobenega od dveh sedežev, in da je bilo pričakovano, da bo vsakdo izkoristil vsakega aduta.

Slovenija za sedeža ni kandidirala, ker je presodila, da v razpoložljivem kratkem času ne more izpolniti zahtevnih meril, ter ker se je želela osredotočiti na širitev in krepitev Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) s sedežem v Ljubljani.

"Slovenija bi se za kandidaturo odločila v primeru, če bi ocenila, da lahko predstavi kredibilno kandidaturo z realnimi možnostmi za zmago," so junija ob predstavitvi odločitve pojasnili na MZZ.

V bitki za agencijo za zdravila je Slovenija podpirala Milano, njen favorit v primeru bančne agencije pa ni znan. Minuli teden je sicer vlada sprejela sklep o kandidaturi Slovenije za sedež centra Galileo, kar je verjetno igralo vlogo pri slovenski taktiki pri včerajšnjem trgovanju.

Pred odločanjem o sedežih agencij so članice unije brez Britanije pregledale stanje v pogajanjih o brexitu, še pred tem pa so v polni sestavi opravile priprave na decembrski vrh.

Glede brexita ni novic. EU 27 ponavlja, da je enotna, da je prezgodaj soditi, ali bo decembra mogoč preboj in začetek pogajanj o prihodnjih odnosih, ter se čas izteka. Najpozneje v začetku decembra EU pričakuje od Britancev konkretne zaveze, ki bodo več od govora britanske premierke Therese May v Firencah.

Na vprašanje, kaj se bo zgodilo s sedežema agencij za zdravila in banke, če Britanija odstopi od brexita, estonsko predsedstvo odgovarja, da se ne bo spuščalo v hipotetične scenarije.