Vrh EU je tako Van Rompuyu in predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu podelil mandat, da v naslednjih tednih nadaljujeta pogovore s predstavniki članic.
Vrh unije je ocenil, da obstaja na podlagi dvostranskih pogovorov med voditelji posameznih držav in Van Rompuyem ter Barrosom ter v luči razprave med voditelji "zadostna raven potencialnega zbližanja stališč", da je dogovor možen na začetku prihodnjega leta.
Voditelji so v kratkem sklepu po koncu pogovorov v četrtek in danes zapisali, da bi članice morale biti sposobne premostiti preostale razlike v pogledih. Proračun EU je namreč pomemben za povezanost Evrope in za rast ter zaposlovanje v vseh članicah sedemindvajseterice, so dodali.
Van Rompuy je opozoril, da morajo članice delati na proračunu zmernosti, saj trenutne razmere terjajo skrbnost in previdnost pri obračanju vsakega evra. Istočasno pa se Belgijec zaveda, da mora biti EU sposobna opraviti svoje naloge.
Proračun mora biti po njegovih besedah zasnovan tudi v korist rasti, pri čemer zagotavlja, da njegov zadnji predlog za 15 odstotkov zvišuje sredstva za ukrepe za rast.
Njegov zadnji kompromisni predlog sicer glede na izhodiščni predlog Evropske komisije predvideva znižanje za 80 milijard evrov, glede na aktualni večletni okvir 2007-2013 pa gre za realno zmanjšanje v višini 20 milijard evrov oziroma dveh odstotkov. Van Rompuy predlaga, da naj proračun 2014-2020 znaša 972 milijard evrov ali 1,01 odstotka bruto nacionalnega dohodka EU.
Belgijec svari pred dramatiziranjem neuspeha vrha. Problematika je po njegovih tako kompleksna, da običajno ni dovolj le en sam poskus. Tako je bilo že tudi pri pogajanjih o trenutnem večletnem finančnem okviru.
Tudi nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande sta bila optimistična. Merklova je izrazila zadovoljstvo nad potekom pogovorov in ocenila, da obstaja dovolj potenciala za dogovor na začetku prihodnjega leta.
"Imamo še čas. Nobenega razloga ni, da bi nekaj sprejemali na silo," je dodala in jasno pozvala k dogovoru na ravni vseh 27 članic, torej tudi Velike Britanije, ki se zavzema za posebno velike reze v proračunsko porabo. Pojasnila je tudi, da ni bilo na pogovorih nobenih groženj z vetom.
Hollande je po koncu vrha prav tako povedal, da ultimatov ni bilo. Prepričan je, da je prišlo do zadostnega zbližanja, da Van Rompuy lahko prepozna pot do dogovora. Na vprašanje, kdo je zmagovalec vrha, je odgovoril, da nihče ni ne zmagal ne izgubil, saj dogovora še ni.
Francija si sicer želi proračun, ki bo omogočil ustrezno financiranje evropskih politik. Zadnji Van Rompuyev predlog je po njegovih besedah razumen, zato upa na dogovor v januarju.
Glede vzdušja v pogovorih med voditelji je pojasnil, da Nemčija ni želela izolirati Velike Britanije, cilj Francije pa je bil, da se lahko vsi različni interesi dogovorijo. Skupaj sta tako Nemčija in Francija odigrali vlogo v korist napredka Evrope, je povedal.
Francija se po njegovih besedah ne oklepa skupne kmetijske politike na način, da bi škodila drugim politikam. Takšna rešitev je po njegovih besedah mogoča.
Tudi Barroso je potrdil, da so bili pogovori zelo težki in kompleksni, a obenem tudi konstruktivni. Vpeljali so tudi več jasnosti glede pričakovanj in stališč posameznih članic.
Prvotni predlog Bruslja je po njegovem prepričanje nedvomno najboljši za interese Evrope in ustrezno ravnotežje med članicami, vendar pa v tej fazi ne odloča Evropska komisija, temveč članice in Evropski parlament.
Sam bo še naprej branil predlog komisije, a obenem se zaveda potrebe po kompromisu. Cena odsotnosti dogovora v predvidenih rokih bi bila namreč po njegovih besedah velikanska. Zato članice in predstavniki evropskih institucij Iščejo kompromis, ki pa mora biti dostojen glede na cilje in naloge EU.
Prvič se namreč govori o realnih rezih v proračun EU in to v kontekstu povečanega članstva povezave in okrepitve pristojnosti EU. Ravno zato se je treba osredotočiti tudi na kakovost proračuna in ne le na njegovo višino, je dodal.
Van Rompuy ocenjuje, da so možni rezi v prvotni predlog proračuna na način, da se pri tem ne omejijo cilji Evropske komisije. Ne izključuje niti nadaljnjega zmanjšanja predlagane višine proračuna, vendar pa morajo biti dodatni rezi skrbno načrtovani.
Za največje reze se je zavzemal britanski premier David Cameron, ki je želel Van Rompuyev predlog zmanjšati še za 30 milijard evrov. Cameron sicer ni želel prevzeti odgovornosti za neuspeh vrha, Velika Britanija pa po njegovih besedah ni bila stisnjena v kot. Podobna stališča naj bi imele še Nemčija, Švedska, Nizozemska, Danska in Finska.
Cameron je še naprej prepričan, da so potrebni korenitejši rezi v proračunski predlog. "Ni dovolj le malo priviti vijake," je bil jasen in izrazil razočaranje, da evropske institucije delujejo naprej, kot da živijo v paralelnem vesolju.
Žalosti ga, da Evropska komisija ni želela omejiti stroškov evropske administracije. Vseeno pa britanski premier vidi možnost dogovora.