Volitve na Madžarskem: Veliki zmagovalec je Orbanov Fidesz

Po preštetih 60 odstotkih glasov je Orbanov Fidesz dobil 45,7 odstotka glasov, zveza levo usmerjenih strank Enotnost 24,5 odstotka glasov. Skrajno desna, protiromska in antisemitska stranka Jabbik pa 21,4 odstotka glasov, kar je precejšen poskok od volitev leta 2010, ko je prejela 16,7 odstotka glasov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Glede na trenutne rezultate še ni jasno, ali bo Orbanu uspelo zadržati dvotretjinsko večino v parlamentu. Avstrijska tiskovna agencija APA je pred volitvami navajala izračune, po katerih bi lahko za ustavno večino zadoščala že 45-odstotna podpora, če bi obenem opozicija zaostajala vsaj za 15 odstotkov.

V to, da bodo volitve prinesle ponovno veliko zmago Fidesza, sicer ni dvomil nihče. Za to je poskrbel tako Orban sam - z gospodarskimi uspehi, pa tudi avtoritarnimi prijemi in spremembami zakonodaje -, kot tudi sama opozicija. Ta nikakor ne najde poti do ljudi in vsi jo, potem ko je Madžarsko vodila v letih 2002-2010, ocenjujejo kot povsem nekredibilno.

Poznavalci so pred volitvami napovedovali, da bi visoka udeležba pomenila manj možnosti za "veliki pok" Fidesza, saj bi pomenila, da je opoziciji vendarle uspelo mobilizirati volivce. Ker na Madžarskem ni volilnega molka, so se pozivi politikov, naj ljudje odidejo na volišča, vrstili še vso nedeljo.

Vodja leve Demokratične koalicije in nekdanji madžarski premier Ferenc Gyurcsany je po oddaji glasu na volišču sicer dejal, da tokratne volitve niso bile ne svobodne ne poštene.

To so bile prve volitve, ki so potekale v skladu z novo ustavo in novo volilno zakonodajo. Obe je Fideszova dvotretjinska večina leta 2011 brez težav spravila skozi parlament, kljub glasnemu nasprotovanju opozicije, protestom ter ostrim kritikam iz tujine. V veljavo sta stopili hkrati 1. januarja 2012.

Namesto dosedanjih dvokrožnih volitev je tokrat potekal le še en krog in namesto dosedanjih 386 so Madžari v nedeljo izvolili le še 199 poslancev. Poleg tega se je volilni sistem občutno pomaknil v smer večinskega, kar gre vedno v prid najmočnejšim - Fideszu.

109 poslancev je bilo izvoljenih neposredno, tako da so v svojem volilnem okraju prejeli največ glasov - tudi če je to bila le relativna in ne absolutna večina. Preostalih 93 se voli glede na rezultat njihove stranke v volilnem okraju.

Poleg tega so lahko tokrat prvič volili etnični Madžari, ki živijo v sosednjih državah, tudi v Sloveniji. Večina med njimi naj bi glasovala za Fidesz.

Še večje ogorčenje od nove volilne zakonodaje sta na Madžarskem v minulih letih sprožila nov medijski zakon, ki po ocenah kritikov meji na cenzuro, ter nova ustava, ki jo kritiki označujejo kot "nacionalistično" in "usmerjeno k ohranjanju oblasti". S tovrstnimi ukrepi si je Orban tudi prislužil vzdevek Viktator.

Zaradi spodkopavanja demokratičnega nadzora in ravnotežja med različnimi vejami oblasti ter napadov na medije in svobodo govora je bil premier v minulih letih pogosto tarča ostrih kritik s strani EU in ZDA, a dejansko se ni zgodilo nič.

Orban se je pred volitvami najbolj hvalil s svojim "unikatnim" načinom reševanja gospodarstva in javnih financ, čeprav je ta za mnoge vprašljiv, saj naj Madžarski ne bi prinašal potrebne rasti in naj bi odgnal tuje vlagatelje.

Vlada je med drugim nacionalizirala zasebne pokojninske sklade, zvišala DDV na 27 odstotkov, obdavčila finančne transakcije, zvišala davke za telekomunikacijska in energetska podjetja ter obenem umetno za kar 20 odstotkov znižala cene elektrike in vode. Na ta način ji je uspelo urediti javne finance ter primanjkljaj v državi, ki je bila na robu bankrota, zmanjšati pod tri odstotke BDP. Poleg tega se je Madžarska lani izvila iz recesije, brezposelnost pa je le devetodstotna.