ana maria mitić Dobra karma

Solze nesrečnih ljubezni Ane Marie Mitić je njen...

koronavirus-slovenija Svet24.si

Vlada bo odločila o ukrepih za naslednji teden. ...

anton stres pl2 Reporter.si

Škofovska Komisija Pravičnost in mir kritizira ...

covid-19, koronavirus, reševalno vozilo, urgenca Svet24.si

Mateja Logar: »Število postelj v enotah za ...

Screenshot 2020-10-28 at 17.26.07 Necenzurirano

Skrivnostni obisk pri Janezu Janši

brad-pitt-girlfriend Odkrito.si

Konec Bradove nove ljubezni?

Jože Hrovat 2 Njena.si

Umrl Žorž iz serije Najini mostovi

Svet

Voditelji EU se pripravljajo tudi na črni scenarij, če dogovora z Londonom do konca leta ne bo

Deli na:
Voditelji EU se pripravljajo tudi na črni scenarij, če dogovora z Londonom do konca leta ne bo

Fotografija je simbolična. - Foto: Profimedia

Voditelji članic EU so danes v Bruslju izrazili enotnost in odločenost, da dosežejo dogovor o prihodnjih odnosih z Združenim kraljestvom, a ne za vsako ceno. Pozvali so h krepitvi vsesplošne pripravljenosti na možnost črnega scenarija propada pogajanj. Evropska komisija bo pripravila krizne ukrepe v interesu EU.

Voditelji so v sklepih spomnili, da se prehodno obdobje, v katerem Združeno kraljestvo še ostaja del notranjega trga in carinske unije, konča 31. decembra letos, in z zaskrbljenostjo ugotovili, da še ni zadostnega napredka pri ključnih vprašanjih, ki bi omogočil dogovor.

Ključna odprta vprašanja ostajajo enaki konkurenčni pogoji na področjih, kot so državne pomoči ter socialna in okoljska vprašanja, dostop ribičev do britanskih voda in upravljanje sporazuma, vključno z mehanizmom sankcij v primeru kršitev.

Voditelji so pozvali glavnega pogajalca unije Michela Barnierja, naj v prihodnjih tednih nadaljuje pogajanja, britansko stran pa, naj zagotovi korake, ki bodo omogočili dogovor.

Barnier - ta je na novinarski konferenci po prvem delu zasedanja zastopal predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki je morala zaradi stika z osebo, okuženo z novim koronavirusom, predčasno zapustiti vrh - je dejal, da je unija pripravljena na "razumen" premik v pogajanjih o ribištvu.

Nakazal je, da bi lahko unija v zameno za ustrezen dostop svojih ribičev do britanskih ribolovnih voda primerljivo odprla svoj elektroenergetski trg britanskim podjetjem.

Najbolj ključno je sicer vprašanje enakih konkurenčnih pogojev, ki je tesno povezano z upravljanjem sporazuma.

Voditelji naj bi po pisanju britanskega časnika Financial Times (FT) vztrajali pri varovalih za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev v praksi, tudi s pravico, da unija sprejme začasne in avtonomne ukrepe pred odločitvijo telesa za razreševanje sporov, in z ureditvijo, ki bo omogočala povračilne ukrepe na različnih področjih, ne glede na vrsto kršitve.

EU že vseskozi navaja oktober kot rok za dosego sporazuma, da bi bilo res vse nared do izteka prehodnega obdobja konec leta. Britanski premier Boris Johnson je kot rok omenjal današnji dan. Neuradno pa se kot nov skrajni rok za dogovor omenja 10. november.

Barnier je danes še povedal, da britanski strani predlaga nadaljevanje intenzivnih pogajanj prihodnji teden v Londonu in nato v Bruslju.

Druga ključna tema vrha so podnebni cilji. Voditelji so danes pozvali h krepitvi podnebnih ambicij v prihodnjem desetletju, da bo mogoče doseči cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050. Konkretnega dogovora o krepitvi cilja za zmanjšanje izpustov do leta 2030 s sedanjih 40 na najmanj 55 odstotkov pa pričakovano še ni. Na dogovor ciljajo decembra.



Danes so se strinjali, da je treba ta okrepljen cilj doseči skupaj, na najbolj stroškovno učinkovit način. Vse članice bodo pri tem sodelovale ob upoštevanju nacionalnih okoliščin ter načel pravičnosti in solidarnosti, piše v sklepih.

Prav tako so v sklepih zapisali, da morajo k uresničevanju novega podnebnega cilja prispevati vse politike in vsa zakonodaja EU ob upoštevanju načela enakih konkurenčnih pogojev in preprečevanja selitve virov CO2.

Pozvali so komisijo, naj opravi poglobljena posvetovanja s članicami in zagotovi več informacij o vplivu novega cilja na posamezne države.

Enajst podnebno ambicioznih članic - Nizozemska, Danska, Estonija, Finska, Francija, Irska, Latvija, Luksemburg, Portugalska, Španija in Švedska - je v posebni skupni izjavi pred vrhom pozvalo k dogovoru o cilju zmanjšanja izpustov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030 še v tem letu.

Cilj zmanjšanja izpustov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030 je ob prihodu na zasedanje podprla tudi nemška kanclerka Angela Merkel.

Premier Janez Janša je ob prihodu na vrh opozoril, da je treba zelo dobro premisliti o ceni novih podnebnih ciljev, saj se ta, če je previsoka, na koncu izrazi v slabšem odnosu do okolja. "Gre za zelo pomembne odločitve, ki bodo bistveno vplivale na kakovost življenja v prihodnosti vseh Evropejcev," je poudaril.

Državni sekretar za evropske zadeve Gašper Dovžan pa je v torek povedal, da Slovenija lahko podpre okrepitev cilja za zmanjšanje izpustov do leta 2030 na najmanj 55 odstotkov pod pogojem, da se bo pri tem ustrezno upoštevalo nacionalne okoliščine, zlasti na področju obnovljivih virov energije in prometa.

Voditelji so danes o podnebnih ciljih razpravljali prvič po lanskem decembru, ko so dosegli dogovor o cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050 z izjemo Poljske, ki se ni mogla zavezati k uresničitvi tega cilja. Tedaj so napovedali, da se bodo k temu vprašanju vrnili junija, a je covid-19 prekrižal načrte.

Poljska, ki je po neuradnih bruseljskih tolmačenjih na cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 nato posredno pristala v okviru pogajanj o prihodnjem večletnem proračunu unije, želi več denarja v okviru evropskega zelenega dogovora in tudi več podatkov o tem, kako bodo strožji podnebni cilji vplivali na gospodarstva posameznih držav.

Prvega dne zasedanja ob pisanju te vesti še ni konec. Voditelji ob slabšanju epidemioloških razmer razpravljajo o usklajevanju koronskih ukrepov, pri čemer se krešejo mnenja o ustreznosti srečanj v Bruslju v teh kriznih pandemičnih razmerah. Nadaljuje pa se tudi še v petek, ko naj bi med drugim razpravljali o odnosih z Afriko.

Loading...