Višegrajci na obisku pri Janši podprli slovensko predsedovanje, Orban je EP obtožil, da se gre džihad nad vladavino prava

anša se je predsednikom vlad Češke, Slovaške, Madžarske in Poljske zahvalil za pomoč, ki so jo Sloveniji nudile v začetku pandemije covida-19. "V okviru Srednje Evrope se je izkazala velika solidarnost," je dejal.

Slovenski premier se je tudi zahvalil Poljski in Madžarski za njuno pomoč pri varovanju slovenske meje "v času, ko je to velik izziv".

Povedal je še, da izjava, ki so jo pred kratkim sprejeli premierji višegrajske četverice, v veliki meri odraža prioritete, ki si jih je zadala Slovenija kot predsedujoča Svetu EU.

Janša je dodal, da je Slovenija že v preteklosti sodelovala z višegrajsko četverico, in veseli ga, da se to nadaljuje tudi v času, ko je pred EU zelo veliko izzivov, na katere je treba pravočasno poiskati odgovore.

Madžarski premier Viktor Orban je dejal, da ima Janša težko nalogo, da med predsedovanjem združi dve Evropi, tisto z državami, ki se ubadajo z migranti in beležijo počasno rast ter imajo visok dolg, ter drugo z državami, ki hitro rastejo, so se zavarovale pred migracijami in so stabilne. Slednje so države Srednje Evrope, je dejal.

Orban je še opozoril, da je "pred nami zelo pomembnih šest mesecev", ko se bo morala EU soočati z zelo resnimi vprašanji, kot so migracije, zeleni paket, okrevanje gospodarstva po pandemiji covida-19 in širitev EU. "Imamo srečo, da v teh Slovenija predseduje Svetu EU in da je Janez Janša predsednik vlade," je še dejal madžarski premier in podprl širitev EU na Zahodni Balkan.

Orban je Evropski parlament, ki po njegovi oceni preveč razpravlja o temah, ki niso ključne, še obtožil, da se gre džihad nad vladavino prava.

Slovaški premier Eduard Heger je posebej izpostavil pomen cepljenja v boju proti četrtemu valu pandemije covida-19. Slovaška sicer po njegovih besedah v celoti podpira prednostne naloge slovenskega predsedovanja Svetu EU ter enotnost povezave. Izrazil je tudi prepričanje, da bo Slovenija odlično opravila predsedovanje.

Heger je še opozoril, da digitalizacija pomeni hkrati veliko priložnost, a tudi prinaša velika tveganja, zato Slovaška pozdravlja sodelovanje na tem področju znotraj višegrajske četverice in Slovenije. Izpostavil je tudi izboljšanje kibernetske varnosti in boj proti dezinformacijam ter se zavzel za večjo dinamiko pri širitvi EU.

Češki premier Andrej Babiš je prav tako opozoril na pomen širitve EU in tudi schengenskega prostora ter se zavzel za čim hitrejši vstop Hrvaške, Romunije in Bolgarije, ki že izpolnjujejo pogoje, in tudi Srbije v schengen. Zahodni Balkan bi po njegovem mnenju moral postati najprej del schengenskega prostora, unija pa bi morala tudi pospešiti širjenje, da bi tako preprečili širjenje vpliva drugih držav, kot sta Kitajska in Rusija, v regiji.

Glede pandemije covida-19 je Babiš napovedal, da "nas čaka vroče poletje" zaradi sedanje velike rasti novih okužb z novim koronavirusom. "Naša glavna naloga je, prepričati vse, da bi se cepili," je dejal češki premier. Izrazil je tudi upanje, da bodo vsi načrti za okrevanje potrjeni s strani Evropske komisije, tako da bodo države lahko denar namenile za obnovo gospodarstva po pandemiji.

Babiš je tudi opozoril pred nevarnostjo novega migracijskega vala iz Afganistana po umiku tujih enot iz dežele pod Hindukušem ter na razmere v Maliju, kjer bi bilo treba po njegovi oceni okrepiti vojaško prisotnost.

Poljski premier Mateusz Morawiecki je izrazil nasprotovanje centralizaciji EU ter podprl idejo Evrope, ki jo sestavljajo močne nacionalne države, ki sodelujejo med seboj, zlasti v gospodarstvu, in izpostavil pomen obnove gospodarstva po pandemiji. Izrazil je nasprotovanje temu, da bi omenjena peterica držav bila zgolj "kmeti evropski šahovnici" in se zavzel, da bi bil njihov glas "zelo glasen".

"Naš prostor je v evropskem trgu, v evropski politiki, nočemo biti v kotu, hočemo igrati enakovredno vlogo, da bi Evropa postala strateško močnejša," je še dejal Morawiecki in dodal, da v EU ni prostora za boljše in slabše članice. "Vsi smo enakovredni," je poudaril.

Na novinarski konferenci so mediji vseh petih držav lahko zastavili zgolj po eno vprašanje na državo in še to samo predsedniku vlade iz lastne države. Slovaški novinar tudi ni dobil neposrednega odgovora glede stališča višegrajske skupine o madžarskem zakonu proti pedofiliji, ki med drugim ureja informiranje o homoseksualnosti v madžarskih šolah.

Premier Janša je sicer posredno v odgovoru med drugim navedel tretji odstavek 14. člena listine EU o temeljnih pravicah, ki pravi, da se "svoboda ustanavljanja izobraževalnih zavodov ob spoštovanju demokratičnih načel in pravica staršev, da svojim otrokom zagotovijo vzgojo in izobraževanje v skladu s svojimi verskimi, svetovnonazorskimi in pedagoškimi prepričanji, spoštujeta v skladu z nacionalnimi zakoni, ki urejajo njuno uresničevanje".

V luči madžarskega zakona je premierje višegrajske skupine pred Narodno galerijo, kjer je bila novinarska konferenca, pričakala mavrična zastava, izobešena na ograji nasproti galerije.