Nemška kanclerka Angela Merkel in ameriški predsednik Donald Trump sta na novinarski konferenci v Beli hiši po včerajšnjem prvem srečanju vztrajala pri svojih stališčih glede trgovine in beguncev oziroma imigracije, približala pa sta se pri vprašanju zveze Nato in Rusije oziroma Ukrajine.
Reakcija Merklove na Trumpove besede:
Trump je med lansko predsedniško kampanjo večkrat žalil nemško kanclerko in bil zelo kritičen, ker je v svojo državo sprejela tako veliko beguncev iz Sirije in od drugod. Obenem pa je septembra na vprašanje o tem, katerega svetovnega voditelja najbolj spoštuje, izpostavil prav Merklovo.
Po kratkih izjavah sta včeraj dovolila le po dva ali tri vprašanja novinarjem ene in druge države, kar so ameriški novinarji izkoristili za notranjepolitična vprašanja o zdravstveni reformi in enotnosti republikanske stranke. O samem srečanju in bolj resnih vprašanjih pa so morali spraševati Nemci, ki jih je Trump po zanikanju, da je izolacionist, uvrstil med "lažne novice", kot to počne z ameriškimi novinarji, ko poročajo tako, kot mu ni všeč.
Nekateri ameriški mediji so srečanje označili kot pogovore med voditeljico svobodnega sveta in predsednikom ZDA, kar je kritika Trumpovih izjav med kampanjo tako glede vojaško-političnih zavezništev kot tudi na področju trgovinskih odnosov.
Nemška novinarka ga je vprašala o tem in Trump je zatrdil, da sploh ne verjame v izolacionistično politiko, ker je trgovec. Želi pa, da bo trgovina poštena, ker je tujina doslej zelo izkoriščala ZDA, kar se vidi v visokem dolgu in primanjkljaju v zunanji trgovini. Novinarki je odvrnil, da ne ve, kje je prebrala, da je izolacionist, ampak meni, da gre za še en primer lažnivih medijev.
Vprašanje se je med drugim nanašalo na Trumpove predvolilne izjave proti zvezi Nato, na njegovo podporo britanskemu izstopu iz EU, nasprotovanju sprejema beguncev v ZDA, priseljencev in nasprotovanju mednarodnim trgovinskim sporazumom.
Mednarodne sporazume kot je Nafta je opredelil kot katastrofo, sam pa si bo prizadeval za trgovinske dogovore, ki ne bodo zapirali tovarn v ZDA. Merklova je menila, da je potrebno sklepati takšne sporazume, kjer bosta obe strani čutili, da sta zmagali in izrazila upanje, da se bodo pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med EU in ZDA obnovila.
Ker je Nemčija skupaj z ostalimi članicami kompetence za pogajanja predala EU, je lahko tak sporazum s tega vidika razumljen kot bilateralni. Trumpu multilateralni namreč niso všeč. Pripomnila pa je, da trgovinski sporazumi z ZDA niso vedno najbolj popularni v Evropi.
Merklova je dejala, da nista imela časa za poglobljene razgovore o gospodarskih oziroma trgovinskih vprašanjih, vendar pa vztrajala, da je lahko Nemčija uspešna le ob trdni in integrirani Evropi. Meje je potrebno zaščititi, ampak beguncem je potrebno dati priložnost za uspeh in pomagati državam, ki same ne morejo urediti domačih razmer.
Trump je med novinarsko konferenco večkrat poudaril, da bodo ZDA postale še močnejša država, ker bo povečal porabo za vojsko. Imigracijo je označil za privilegij in ne pravico ter vztrajal, da ne bo spreminjal politike, ker je varnost Američanov najbolj pomembna.
Ameriški predsednik je izrazil podporo zvezi Nato, kanclerka pa se mu je zato zahvalila in mu obljubila, da v Nemčiji delajo v smeri povišanja porabe za obrambo na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Oba sta se zavezala k sodelovanju v Afganistanu in boju proti Islamski državi. Merklova je dejala, da si tudi sama želi izboljšanja odnosov z Rusijo, vendar po napredku glede konflikta na vzhodu Ukrajine.
Merklova je dejala, da Nemčija veliko dolguje ZDA zaradi pomoči pri obnovi ekonomije po drugi svetovni vojni, pa tudi kasneje pri ponovni združitvi obeh Nemčij. Trumpu je hvaležna, da je zavezan mirni in pravični rešitvi konflikta v Ukrajini in si tudi sama želi izboljšanja odnosov z Rusijo.
Trump je izzval smeh z odgovorom na vprašanje o prisluškovanju. Sam je na Twitterju obtožil bivšega predsednika Baracka Obamo, da mu je prisluškoval, njegov tiskovni predstavnik Sean Spicer pa je izjavil, da je Obama to počel s pomočjo britanskih vohunov. Iz Londona je prišlo ogorčeno zanikanje, Bela hiša se je opravičila, vendar ne tudi Trump, ki je krivdo usmeril na televizijo Fox in njenega "zelo talentiranega pravnika".
Potem pa je dodal, da imata z Merklovo glede prisluškovanja prejšnje administracije veliko skupnega. To je letelo na razkritja nekdanjega pogodbenega sodelavca Agencije za nacionalno varnost (NSA) Edwarda Snowdna, ki je razkril, da so ameriške obveščevalne agencije prisluškovale tudi zavezniškim voditeljem kot je Merklova, ki se ji je Obama zaradi tega opravičil.
Glede tvitov, s katerimi spravlja v smeh ali obup tako zaveznike kot nasprotnike, pa je Trump odgovoril, da obžaluje le redke. Pribil je, da brez Twitterja verjetno ne bi bil tam, kjer je danes, ker mediji lažejo in mora popraviti neresnice.
Državi sta kot glavno temo srečanja izbrali nemški program poklicnega pripravništva, ki bi ga Trump rad kopiral za domače potrebe. Trump je na novinarski konferenci ponovil, da želi oživeti nekdanjo industrijsko moč ZDA, pred tem pa je na srečanju s podjetniki povedal, da niso vsi za fakultete, kar pa ni nič narobe.
"Videl sem ljudi, ki niso dobri študenti, ampak motor razstavijo z zavezanimi očmi," je dejal Trump in dodal, da mu je beseda pripravnik zelo všeč. To je sicer naslov oddaje televizije NBC, ki jo je nekoč vodil.
Ameriški novinarji so Trumpa povprašali o republikanski zdravstveni reformi, ki se sooča s kritikami tako z leve kot desne in predsednik je zagotovil, da je načrt odličen, reforma Obame je katastrofa, ki bo propadla sama od sebe in mediji o tem ne poročajo tako kot je treba.
Na vprašanje o enotnosti republikanske stranke je Trump odgovoril, da je ta zelo poenotena, sam pa je v njej zelo priljubljen.
