Evangeličanska cerkev Martina Lutra v Murski Soboti je pod isto streho združila slovensko katoliško in evangeličansko cerkev na spominski slovesnosti z ekumenskim bogoslužjem ob 500 letnici reformacije. Nedeljski dogodek je imel več kot le simbolni pomen, z njim sta se sestrski cerkvi pridružili slovesnostim, ki bodo tako po Evropi kot svetu zaznamovale 500 let reformacije.
Ekumenskega dogodka se je udeležil praktično celoten vrh slovenske RKC na čelu z ljubljanskim nadškofom in metropolitom Stanislavom Zoretom, prisoten je bil tudi papeški nuncij Julijusz Janusz, predstavniki binkoštne in srbske pravoslavne cerkve, pa tudi islamske verske skupnosti v Sloveniji.
S svojo prisotnostjo je pomen dogodka počastil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je pri vladi Mira Cerarja uspel s pobudo, da leto 2017 razglasi za leto reformacije, sam pa je prevzel častno pokroviteljstvo nad dogodki, ki bodo zaznamovali ta pomemben jubilej.
V skupni pridigi sta škof slovenske evangeličanske cerkve Geza Filo in celjski škof ter predsednik Slovenskega ekumenskega sveta Stanislav Lipovšek poudarila veselje v obeh sestrskih cerkvah, da bo dogajanje ob 500 letnici reformacije preveval duh ekumenizma, z negovanjem tistega, kar jih združuje.
Tako papež Frančišek kot Munib Younan , predsednik svetovne luteranske zveze, sta na ekumenski maši 31. Oktobra v Lundu na Švedskem poudarila, da luterani in katoličani zaradi dialoga in skupnega pričevanja nismo več tujci, »da se ne smemo sprijazniti z razdvojenostjo in odtujitvijo, ki se je med nas prikradla z ločitvijo, zato bomo tudi našo slovensko preteklost, ki jo prežema marsikatera bolečina in konflikti pustili za seboj in stopili na pot skupnosti,« je dejal Geza Filo.
Stanislav Lipovšek pa je poudaril, da moramo biti slovenskim protestantom nadvse hvaležni za oznanjevanje evangelija in za veliko tiskanih knjig, »posebej za katekizem, abecednik in še posebej za celoten prevod Svetega pisma, ki je nam Slovencev omogočil vstop v polnost in bogastvo Božje besede, in smo se tako uvrstili med kulturne narode Evrope. Veseli smo, da 500-letnico prvič obhajamo ne v polemičnem, ampak v ekumenskem duhu.«
Sledijo je pet zavez, ki sta jih izdali Svetovna luteranska zveza in Katoliška cerkev pod naslovom Od konflikta do skupnosti, ki sta jih prebrala soboški škof Peter Štumpf in častni evangeličanski škof Geza Erniša, ki naj bi še bolj poglobile proces ekumenizacije , ki bo krepil to, kar imata skupnega sestrski cerkvi, ker je le tako možno veliko lažje videti in doživljati razlike. Le tako bodo znova odkrili moč evangelija Jezusa Kristusa.
Med udeleženci ekumenskega bogoslužja je bilo nekaj pomurskih županov, dva državnozborska poslanca, Jožef Horvat NSI in Dušan Radić SMC. Dobro bi bilo, da bi definicijo oziroma sporočilo ekumenizma prenesli tudi v slovenski politični prostor, v katerem se oblastne stranke še vedno obnašajo kot da smo v času najhujše protireformacije.
Če so lahko katoličani in evangeličani po nekaj stoletjih konfliktov stopili na pot sprave, in to s priznanjem, da je veliko več tistega, kar jih povezuje od tistega, kar jih ločuje. Morda je tudi zaradi tega predsednik republike Borut Pahor v kratki izjavi o pomenu reformacije za slovenski nacionalni in kulturni prostor izrekel upanje, da bomo Slovenci z ekumenskim duhom v prihodnost zrli z upanjem in ne s strahom.