Revija Reporter
Svet

Veličastna zmaga Donalda Trumpa in polom tistih, ki so mislili večno vladati

Dr. Boštjan M. Turk

12. nov. 2016 8:37 Osveženo: 10:02 / 09. 8. 2017

Deli na:

Trumpova zmaga je koristila Sloveniji. Noben Slovenec v zgodovini še ni igral tako pomembne vloge, kot Melanija Knavs, poročena Trump, sedanja first lady ZDA.

Slovenci so skozi zgodovino imeli pisatelje, izumitelje, visoke cerkvene dostojanstvenike v Vatikanu, dalje generale, celo načelnika generalštaba avstro-ogrske vojske Blasiusa Zemuo, ampak nekoga, ki bi bil politično na prvem mestu svetovne moči, nikoli.

Zmaga Donalda Trumpa na volitvah je najprej nezaupnica etablirani politiki, ameriški, evropski, vsakršni. Pomeni prelomnico, po kateri nič več ne bo tako, kot je bilo, tudi v Evropi. Hillary Clinton je bila predstavnica korumpiranega političnega establishementa in očiten primer nepotizma. Države ne more voditi ena sama družina, pa najsi se piše Clinton ali Bush. Tako kot je bila kandidatka za predsednico zvezana s centri gospodarske in finančne moči v ZDA, tako je bila povezana tudi z deželami bližnjega vzhoda, ki so financirale njeno kampanjo: Savdska Arabija, Katar, Združeni arabski emirati itd., so prispevali milijone za to, da bi v Beli Hiši ostala kontinuiteta oblasti. Vzhod bi njim prodajal nafto v zameno za orožje.

Še večjo nezaupnico Trumpova zmaga pomeni za vodstvo republikanske stranke. To že dobro desetletje ni sposobno nobene strateške poteze, ki bi jo vrnila nazaj v orbito oblasti. Najprej John McCain, nato Mitt Rommey, iz poraza v poraz, skozi osem let. Nato Donald Trump kot obet, da se ponovno vselijo v Belo hišo. Ne: George HW Bush je celo javno rekel, da bo glasoval za Hillary.

Naposled to pomeni nezaupnico evropski politiki zdolgočasene in neučinkovite birokracije. Ne smemo pozabiti, da je ta val pljusnil tudi že na Hrvaško. Polovica volilcev je 11. 9. 2016 ostala doma: Andrej Plenković je zmagal, ko je HDZ hkrati v enem letu izgubila 70 000 volilcev. Donald Trump je Bruselj postavil v preteklost. To se je zgodilo pravzaprav že z brexitom, ki je zamajal temelje stare celine, ne da bi se bruseljski birokrati tega zavedli. Tako kot Beli hiši se bo tudi Bruslju zgodilo ljudstvo.

Trumpova zmaga je koristila Sloveniji. Noben Slovenec v zgodovini še ni igral tako pomembne vloge, kot Melanija Knavs, poročena Trump, sedanja first lady ZDA. Slovenci so skozi zgodovino imeli pisatelje, izumitelje, visoke cerkvene dostojanstvenike v Vatikanu, dalje generale, celo načelnika generalštaba avstro-ogrske vojske Blasiusa Zemuo, ampak nekoga, ki bi bil politično na prvem mestu svetovne moči, nikoli. Melania Trump, rojena Knavs je to od 9. 11. 2016 definitivno.

Ob tem povejmo, da so slovenski tranzicijski mediji ves čas blatili tako Donalda Trumpa kot njegovo ženo, kar je svojstven unicum v celotnem svetu. Izjemi sta tu dve: edini neodvisni tednik Reporter, ki je objektivno analiziral situacijo v ZDA in prinašal informacije s strani ljudi, ki v ZDA nekaj predstavljajo (npr., predsednik fundacije Atlas, Alejandro Chafuen) ter Bojan Požar, lastnik najbolj brane spletne strani v RS: ta je skupaj z Igorjem Omerzo objavil knjigo o Melaniji Knavs: knjiga je bila v ZDA prodajna uspešnica. Naposled: Sevnica, rojstno mesto Melanije Trump utegne na svetovnem zemljevidu postati pomembnejša kot Ljubljana ali katero drugo znano slovensko mesto (Bled, npr.)

Trumpova zmaga je nadalje koristila Putinu. Ta je bil prvi, ki mu je čestital. Tako kot je bil 11. 9. 2001 prvi, ki je poklical G. HW Busha in mu ponudil pomoč. Tedaj je tudi ustavil vse vojaške vaje v Rusiji. To je, kar je v Trumpovi zmagi zaskrbljujoče. Nobena skrivnost ni, da je Putin tisti, ki je Trumpu omogočil diskreditacijo Hillary Clinton, preko vdrtja v sistem elektronske pošte. To so storili hekerji v Romuniji, po naročilu ruske obveščevalne službe. Putin je Trumpa podprl tudi že med volilno kampanjo, Trump pa je večkrat pohvalil ruskega predsednika in izrazil pripravljenost na sodelovanje z njim.

A še pomenljivejša je čestitka predsednika ruskega parlamenta Volodina. Ta je dejal: »Amerika lahko spet postane velika, če bo spoštovala ravnotežje sil in bo vstopila v skladno, mulipolarno arhitekturo 21. stoletja skupaj z Rusijo«. Te besede moramo premisliti. V času hladne vojne je bila bipolarna arhitektura sveta, kasneje, po razpadu Sovjetske zveze je bila – in še danes je – arhitektura sveta monopolarna. ZDA imajo namreč v oborožitvi, tehniki, ekonomiji in bančništvu absolutni svetovni primat. Putin hoče ta primat odvzeti in iz ZDA napraviti enega od svetovnih igralcev, ob Rusiji. Volodin namreč vselej pove tisto, kar Putin misli, a ne upa izreči.

Zmaga Donalda Trumpa je tako zmaga politike anti-establishementa, z veliko hipoteko, ki sliši na ime Moskve.