Novi kardinali so prefekt Papeške hiše, nadškof James Michael Harvey, libanonski maronitski patriarh Bešara Butros Rai, sirsko malankarski višji nadškof iz Indije Baselios Cleemis Thottunkal, nadškof nigerijske Abuje John Olorunfemi Onaiyekan, nadškof Bogote Ruben Salazar Gomez ter manilski nadškof Luis Antonio Tagle.
Na današnjem javnem konzistoriju v Baziliki svetega Petra jim je papež podelil rdeče kardinalsko pokrivalo, kardinalski prstan in pergament s svojo naslovno cerkvijo, navaja avstrijska tiskovna agencija APA.
V pridigi na petem konzistoriju v svojem pontifikatu je Benedikt XVI. izpostavil univerzalnost rimsko-katoliške cerkve. To je po njegovih besedah skupnost vseh narodov po svetu, kar naj bi dokazovalo tudi današnje imenovanje novih kardinalov.
S tem se je odzval na kritike po konzistoriju februarja letos, na katerem so večino novoimenovanih kardinalov predstavljali Evropejci. Tudi sicer se Rimskokatoliška cerkev sooča s kritikami na račun t.i. evrocentrizma, s čimer ne sledi sodobnim trendom, ko je katoliška vera v Evropi v krizi, v Aziji in Afriki pa se naglo širi.
Kardinali so po papežu najvišji predstavniki Rimskokatoliške cerkve in so po izročilu papeževi svetovalci pri vodenju Cerkve. Papež kardinale imenuje svobodno po lastni presoji izmed duhovnikov, kot zbor pa s papežem sodelujejo na rednih ali izrednih konzistorijih. Funkcija kardinala je dosmrtna.
Od skupno 211 kardinalov jih ima 120 pravico voliti papeža, ostali pa so že presegli določeno starostno mejo. Med tistimi z volilno pravico je zdaj 62 kardinalov iz Evrope, 21 iz Latinske Amerike, 14 iz Severne Amerike, po enajst iz Afrike in Azije ter eden iz Oceanije.