Potem ko je parlament v torek brez glasu za zavrnil predlog dogovora za prejetje pomoči, ki je vključeval uvedbo spornega davka na bančne vloge, je ciprski predsednik Nikos Anastasiades na kriznih pogovorih s strankarskimi voditelji skušal najti novo rešitev. Pogovora so se udeležili tudi guverner ciprske centralne banke Panikos Demetriades in predstavnik trojke, ki jo sestavljajo EU, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad.
Predsednik se je srečal tudi z vodjo vplivne Pravoslavne cerkve na Cipru, episkopom Hrisostomosom, ki je za rešitev finančne krize ponudil cerkveno premoženje. Cerkev je sicer največji lastnik zemljišč na otoku in ima poleg tega deleže v več podjetjih. Njeno celotno premoženje naj bi bilo vredno več deset milijonov evrov.
Na kriznem sestanku se je sestala tudi vlada, ki po poročanju medijev preučuje alternativni načrt rešitve. Obravnavala naj bi tudi predlog zakona za omejitev odliva kapitala, s katerim želijo preprečiti odliv sredstev po vnovičnem odprtju bank, kot tudi o rekonstrukciji bančnega sektorja. Banke naj bi ločili na dobre in slabe. Predlog bi moral potrditi tudi parlament.
Rešitve v sredo še niso našli. Poslanec Marios Mavrides iz vladne stranke Disy je napovedal, da bo nova rešitev nared v soboto ali nedeljo in da je tako le malo možnosti, da bi banke odprli pred torkom.
Finančno ministrstvo je nato zvečer sporočilo, da bodo banke v četrtek in petek ostale zaprte, ker želijo zagotoviti finančno stabilnost. Prihodnji ponedeljek bodo banke zaradi praznika že tako zaprte, tako da jih bodo lahko odprli šele v torek.
Da rešitve še ni, kaže tudi sporočilo predsednika Anastasiadesa, ki je nove pogovore z voditelji parlamentarnih strank sklical za četrtek.
Na Cipru je sicer na bankomatih še mogoče dvigniti denar, zaradi negotovosti pa mnoge bencinske črpalke ne sprejemajo kreditnih kartic, mnoge trgovine pa ne sprejemajo čekov. Ciprske oblasti so tudi blokirale prenos denarja preko spleta.
V skladu z dogovorom, ki so ga države z evrom potrdile v soboto, bi Ciper dobil 10 milijard evrov pomoči, a bi morala v zameno zbrati 5,8 milijarde evrov s pomočjo davka na bančne vloge.
Predlog dogovora, ki so ga v torek zavrnil parlament, je predvideval ničelno davčno stopnjo za vloge do 20.000 evrov, 6,75-odstotno stopnjo za vsote med 20.000 in 100.000 evrov ter 9,9-odstotno stopnjo za vloge nad to vrednostjo.
Nikozija mora tako sedaj najti nov način za zagotovitev 5,8 milijarde evrov. Med možnimi načini se omenjajo izdaja obveznic, prestrukturiranje bank ali iskanje več denarja v Rusiji.
Kot je pojasnil finančni analitik Gregoris Savva iz ciprske tiskovne agencije CNA za STA, vlada med drugim razmišlja o nacionalizaciji pokojninskih skladov v zameno za srednjeročne obveznice. Vendar bi s tem lahko zagotovili do tri milijarde evrov, tako da upe polagajo v Moskvo. "Naš finančni minister je v Rusiji in skuša zagotoviti manjkajoča sredstva," je dejal.
Ciprski finančni minister Mihalis Saris naj bi se sicer v Moskvi pogovarjal o novih pogojih ruskega posojila Cipru. Gre za 2,5 milijarde evrov vredno posojilo, ki ga je Moskva Nikoziji dala leta 2011. Saris naj bi skušal doseči znižanje obrestne mere, ki je zdaj pri 4,5 odstotka, ter podaljšanje ročnosti posojila do leta 2020 namesto do leta 2016, kot je predvideno zdaj.
Pogovarjal naj bi tudi o morebitni ruski pomoči Cipru. Kot eno izmed možnosti so omenjali posredovanje ruskega plinskega velikana Gazproma, ki bi lahko ciprske banke napolnil z gotovino v zameno za delež v plinskih poljih, ki ležijo pod morskim dnom okoli otoka.
V sredo napredka v pogovorih ni bilo, nadaljeval pa jih bo danes.
Ruski premier Dmitrij Medvedjev je medtem ocenil, da se EU, Evropska komisija in ciprska vlada obnašajo kot sloni v trgovini s porcelanom in da so bile storjene že vse napake. Upa pa, da bodo vendarle sprejeli uravnoteženo rešitev, ki bo pomagala Cipru in ne bo obremenila odnosov med EU in Rusijo. Prisilno uvedbo davka na ciprske bančne vloge pa je primerjal z nacionalizacijo v časih nekdanje Sovjetske zveze.
Da mora po torkovi zavrnitvi davka na bančne depozite Ciper najti alternativo, je v sredo poudarila tudi Evropska komisija. Tiskovni predstavnik komisije Olivier Bailly je tudi spomnil, da je bil dogovor o programu pomoči, ki je vključeval sporni davek, v soboto dosežen soglasno, torej se je z njim strinjal tudi Ciper.
Čeprav komisiji rešitev ni bila najbolj všeč, jo je podprla, a obenem večkrat jasno povedala, da bi sprejela tudi alternativno rešitev, po kateri vloge do 100.000 evrov ne bi bile obdavčene, je pojasnil in poudaril, da ciprske oblasti takšnega alternativnega scenarija niso sprejele.
Evropski komisar Maroš Šefčovič pa je zavrnil krivdo komisije za nastalo zmedo, češ da je komisija ciprske oblasti k prošnji za pomoč pozvala že novembra 2011, vendar je to zavrnila in nadaljnje dolgo zavlačevanje je privedlo v sedanji položaj.
Nemška kanclerka Angela Merkel je medtem menila, da je dolžnost držav članic evroobmočja poiskati rešitev za Ciper. Obžalovala je torkovo odločitev ciprskega parlamenta, spomnila pa na stališče evroskupine, da bi bilo bolje ne obdavčiti vlog, nižjih od 100.000 evrov.