V Ženevi s sporazumom za pomiritev razmer, na vzhodu Ukrajine nove žrtve

Na pogovorih v Ženevi so vse strani v Ukrajini pozvali, naj se vzdržijo nasilja in provokativnih dejanj. Ameriški državni sekretar John Kerry je po pogovorih z zunanjima ministroma Rusije Sergejem Lavrovom in Ukrajine Andirjem Dešicjo ter visoko zunanjepolitično predstavnico EU Catherine Ashton dejal, da so pogajalci pozvali k takojšnjemu širokemu nacionalnemu dialogu v Ukrajini in enoglasno obsodili vse izraze ekstremizma ter oblike diskriminacije in verske sovražnosti.

Pogajalci so se po besedah Kerryja dogovorili, da se morajo vse nezakonite oborožene skupine razorožiti, da morajo vse nezakonito zasedene stavbe preiti nazaj v roke legitimnih lastnikov. K temu je proruske separatiste pozval tudi Lavrov. "Poleg tega se morajo odpraviti vse zasedbe in blokade cest, trgov in drugih javnim mest po Ukrajini," je povedal Kerry.

Ukrajinska vlada je obljubila amnestijo za protestnike in tiste, ki bodo zapustili zasedena poslopja ter druga javna mesta in odložili orožja.

Kerry je kot ključno točko dogovora izpostavil odločitev, da opazovalna misija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki je že na terenu v Ukrajini, pomaga ukrajinskim oblastem in lokalnim skupnostim pri izvajanju sprejetih ukrepov za pomiritev razmer.

Kerry je še zatrdil, da so ukrajinske oblasti obljubile, da bodo upoštevale regionalne zahteve po večji avtonomiji in lokalni samoupravi ter zagotavljale zaščito manjšinskih pravic.

Kerry je Rusijo opozoril, da mora takoj implementirati ukrepe dogovora, če se želi izogniti nadaljnjim sankcijam. Lavrov je medtem zagotovil, da Rusija "nima nobene želje poslati svojih sil v Ukrajino; to je v nasprotju z našimi temeljnimi interesi".

Nasilje na vzhodu Ukrajine pa se je medtem nadaljevalo. Ukrajinske varnostne sile so ponoči odbile napad na svojo bazo v mestu Mariupol na jugovzhodu države, pri čemer so ubile tri napadalce, 13 so jih ranile.

Bizu Kramatorska je po navedbah proruskih aktivistov vojaški helikopter kijevskih sil začel streljati in ranil najmanj štiri civiliste. Do strelskih obračunov je prišlo tudi Slavjansku. Proruske sile navajajo, da so v tem mestu zajele 17 pripadnikov vladnih sil, potem ko naj bi ti streljali na mirne civiliste.

Putin je medtem obsodil nasilje, ki ga novo vodstvo v Kijevu po njegovem izvaja nad lastnim narodom v okviru vojaške operacije proti proruskim aktivistom. Pri tem je izrazil upanje, da mu ne bo treba uporabiti pravice, da napoti ruske sile v Ukrajino.

Putin je sicer kot nesmiselne zavrnil navedbe, da ruske sile delujejo na vzhodu Ukrajine. Kot je zatrdil, v tamkajšnjih protestnih akcijah sodelujejo "lokalni prebivalci". Je pa Putin prvič priznal, da so ruske enote delovale na Krimu med in pred izvedbo referenduma o neodvisnosti tega polotoka.

Putin je še poudaril, da je možna rešitev krize, a da jo je moč doseči le preko dialoga. "Samo skozi dialog, skozi demokratične postopke in ne z uporabo oboroženih sil, tankov in letal je mogoče vzpostaviti red v državi," je dejal.

Ukrajini, ki se spopada z velikimi gospodarskimi težavami, je Putin sicer dal mesec dni časa za plačilo več milijardnega dolga za dobavljeni plin. Če Rusija tudi v naslednjem mesecu ne bo prejela plačila, bo začel veljati sistem vnaprejšnjega plačila za dobavljeni plin, je pojasnil.

Z dobavo ruskega plina se je ubadala tudi EU, ki je pristala na pogovore z Rusijo o dobavi plina Evropi preko Ukrajine. Pri tem je Moskvo še opozorila, da je ogrožena njena zanesljivost kot energetskega vira. Šlo je za odgovor na Putinovo pismo, ki je 18 članic EU opozoril, da Moskva več ne bo tolerirala zakasnelih plačil za dobavo plina Ukrajini in bo zaustavila dobavo plina, če ne bo sprememb.

Sulico pa so v ruska energetska podjetja ravno včeraj uperili evropski poslanci. Z resolucijo na temo ukrajinske krize zaradi nadaljevanja nasilja in poskusov destabilizacije na vzhodu Ukrajine so se zavzeli za zaostritev evropskih sankcij proti ruskim posameznikom. Pozvali so tudi k ukrepom proti ruskim energetskim podjetjem in njihovim hčerinskim družbam.

Pozvali so tudi EU, da mora biti pripravljena na takojšnjo uvedbo gospodarskih sankcij proti Rusiji. Zavzeli so se tudi za zamrznitev ruskega premoženja v EU.

Ukrepe proti Rusiji je medtem sprejela tudi Ukrajina in prepovedala vstop na ozemlje Ukrajine vsem ruskim moškim in moškim s Krima, starim od 16 do 60 let.

Ukrajina je poleg tega je začela preiskovati rusko državno banko Sberbank zaradi domnevnega financiranja proruskih separatistov, je v sredo zvečer razkril ukrajinski vrhovni državni tožilec Oleg Mahnickij. Tožilec je še dejal, da so ukrajinske oblasti 14 bankam že preprečile financiranje "terorizma" in vložile 300 kazenskih ovadb.

S tovrstnimi ukrepi želijo kijevske oblasti zadati udarec Moskvi, ki ji očitajo koordinacijo uporov separatistov na vzhodu Ukrajine.