V Vatikanu se bo do 27. oktobra mudilo več kot 360 udeležencev sinode, med katerimi bo približno 270 škofov. Gre za nadaljevanje lanskega prvega dela, na katerem so prvič sodelovali laiki in ženske. V sklepnem dokumentu so udeleženci med drugim pozvali k dodelitvi odgovornih funkcij ženskam.
Eden od novih poudarkov letošnjega zasedanja so štirje teološki forumi, na katerih bodo strokovnjaki predstavili temeljna vprašanja v zvezi s sinodo. Novost je tudi spokorna vigilija pred zasedanjem, ki jo je v torek zvečer v baziliki svetega Petra vodil papež.
Pri bogoslužju je Frančišek prosil za odpuščanje grehov in prestopkov cerkvenih predstavnikov, pri čemer so bile po poročanju nemške tiskovne agencije dpa v ospredju spolne zlorabe. Svoje s tem povezano trpljenje so delili trije ljudje.
Velika sinoda, ki se je začela pred tremi leti, velja za enega najpomembnejših reformnih projektov papeža Frančiška. Ima sicer le posvetovalni značaj, namenjena pa je razpravi o tem, kakšno in kako daljnosežno reformo potrebuje Cerkev. Med drugim zajema razpravo o soodločanju in drugih procesih, pa tudi številne bolj sporne teme.
Po zaključku drugega dela bodo udeleženci oblikovali končni dokument in ga posredovali papežu. Ta se bo lahko nato odločil, ali bo sklepe vključil v papeške dokumente.
Tokratne sinode se bo iz Slovenije udeležil celjski škof Maksimilijan Matjaž, ki je spomnil, da jih je papež Frančišek oktobra 2021 povabil, da bi skupaj stopili na pot prenove.
"Tokrat je v ospredju bistvo krščanstva kot skupnosti, kot občestva, v katerem smo vsi člani povezani in pred skupnim izzivom, kako živeti krščanstvo in kako oznanjati temeljne krščanske vrednote," je glede na sporočilo na spletni strani Slovenske škofovske konference dejal glede pomena in namena sinode.
Sinodo je sicer ustanovil papež Pavel VI. leta 1965. Frančišek pa je doslej vodil tri sinode, in sicer o družini med letoma 2014 in 2015, o mladih leta 2018 in o Amazoniji leta 2019.