Deželna vlada avstrijske Koroške je letos prvič opozorila, da bodo ostro kaznovali vse, ki bodo kazali privrženost in simpatije do ustaškega gibanja. Razen uradnih zastav Avstrije, Hrvaške ter Hrvatov iz Bosne in Hercegovine druga obeležja ali transparenti niso dovoljeni, prav tako ne druge tuje zastave.
Nadzor so avstrijske oblasti začele izvajati že na meji s Slovenijo in kot poroča hrvaški časnik Večernji list, naj bi celo zaprli glavni mejni prehod, preko katerega so običajno v Pliberk prihajali Hrvati, tako da so morali ti iskati alternativne poti.
Komemoracija za več deset tisoč pobitih Hrvatov, med katerimi so bili večinoma pripadniki poraženih sil ustaške Neodvisne države Hrvaške (NDH), a tudi civilisti, se je začela okoli poldneva in je potekala večinoma mirno in se zaključila brez večjih incidentov, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Čisto gladko ni šlo. Razgret udeleženec shoda se je spravil na snemalca TV Slovenija, novinarju hrvaškega portala Index.hr pa je iz rok zbil telefon, s katerim je snemal. Nazadnje so posredovali varnostniki, ki so ga odstranili.
Policija je sicer sporočila, da je prijela sedem oseb, in sicer šest hrvaških državljanov in enega slovenskega. Prijeli so jih že v petek zvečer. Devet oseb pa so tudi ovadili zaradi kršitev zakona o prepovedi poveličevanja nacizma. Dogodka se je po ocenah avstrijske policije udeležilo med 10.000 in 11.000 ljudi.
Za varnost na Libuškem polju so skrbeli hrvaški varnostniki, ki že sami niso pustili dostopa na prizorišče osebam s političnimi transparenti ali spornimi zastavami. Kljub temu je bilo videti kar nekaj udeležencev z majicami s spornim napisom "za dom spremni", kar je bil ustaški pozdrav, veliko pa je bilo tudi spornih zastav z ustaškim grbom, na katerem se šahovnica v levem zgornjem kotu začne z belim poljem in ne z rdečim, kakršna je sedanja uradna hrvaška zastava, še navaja APA.
Žalna slovesnost se je začela z mašo, ki jo je vodil Želimir Puljić. Ta je na začetku maše zbrane pozval, naj v prvi vrsti molijo za duše na tisoče pobitih, ki ležijo v množičnih grobiščih brez imena in obeležja.
Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik hrvaškega parlamenta Gordan Jandroković, ki pa je bil ob prihodu na prizorišče deležen glasnih žvižgov, kasneje med govorom pa tudi aplavza, ko je obljubil, da bo sabor še naprej pokrovitelj te slovesnosti.
"Te odločitve se bom čvrsto držal. Predvsem zaradi naših moralnih, človeških in civilizacijskih obveznosti, da izkažemo pieteto žrtvam zločinov, storjenih iz maščevanja, sovraštva, nestrpnosti ali ideologije," je dejal predsednik sabora.
Kar se je zgodilo v Pliberku, se ne sme pozabiti. "To poglavje hrvaške zgodovine je bil poraz človečnosti, človeškega dostojanstva, svobode in razuma. Po fašističnih zločinih, storjenih med drugo svetovno vojno, je komunistična oblast z na Pliberku temelječimi zločini nad pripadniki hrvaškega naroda utrla pot totalitarizmu, nesvobodi in pregonu nasprotno mislečih ter s tem ubila upanje v izgradnjo demokratične družbe," je dejal.
Poudaril je, da je tudi to hrvaška zgodovina, "ki ni enostavna; je zelo zapletena, težka in bolna", je dejal Jandroković.
Prisotni so bili tudi ministri Tomo Medved, Lovro Kuščević, Milan Kujundžić in Goran Marić, pa tudi drugi vidni člani hrvaške politike, zlasti vladajoče HDZ, kot npr. Vladimir Šeks in Bruna Esih.
Prisoten je bil tudi hrvaški član predsedstva BiH Dragan Čović, ki je izjavil, da želijo s slovesnostjo v Pliberku "poslati močno sporočilo tudi tistim, ki bi ponovno pisali zgodovino našega naroda, v našem imenu, ki jih znova moti tudi ta komemoracija".
Prvič pa so se proti tej slovesnosti zbrali tudi protestniki. Kot še poroča Večernji list, se je zbralo okoli sto aktivistov tako iz Hrvaške in Avstrije kot tudi iz Slovenije in Italije. Slovesnost v Pliberku so označili za ustaško zborovanje. Mnogi so nosili tudi transparente z napisi "nacisti ven". Te proti demonstracije so po ocenah policije minile mirno.
Pliberška slovesnost poteka v spomin na 15. maj 1945, ko so pripadniki zavezniških sil jugoslovanskim partizanom izročili več deset tisoč poraženih hrvaških vojakov, ustašev in domobrancev. Po navedbah hrvaških virov se je zavezniškim silam predalo približno 95.000 ljudi, večinoma vojakov.
Pri Pliberku je bil ustreljen manjši del hrvaških vojakov, ostale so v t. i. kolonah smrti prisilili v pešačenje po krajih takratne Jugoslavije. Pri tem je več kot polovica ujetnikov umrla ali so bili ubiti, tudi na območju Slovenije. Omenjene dogodke na Hrvaškem imenujejo križev pot.
