V Nemčiji bodo sodili Asadovima obveščevalcema, obtoženima mučenja in zločinov proti človečnosti v Siriji

Nekdanji pripadnik sirske obveščevalne službe Anvar Raslan je obtožen zločinov proti človeštvu v času, ko je deloval v centru za pridržanje al Katib v Damasku. 57-letnik naj bi bil odgovoren za smrt 58 in mučenje 4000 ljudi v zaporu med 29. aprilom 2011 in 7. septembrom 2012. Če bo obsojen, mu grozi dosmrtna ječa.

43-letni Ejad al Harib pa je obtožen sodelovanja pri zločinih proti človečnosti. Med drugim naj bi preganjal in lovil protestnike ter domnevno sodeloval pri dveh umorih in mučenju okoli 2000 ljudi med julijem 2011 in januarjem 2012.

Oba sta Sirijo zapustila leta 2012 in zaprosila za azil v Nemčiji, kjer so ju aretirali februarja 2019. Sodili jima bodo po načelu univerzalne jurisdikcije, po katerem lahko sojenje za vojne zločine v neki državi poteka v drugi državi.

Sirski režim je od okoli aprila 2011 dalje skušal s silo zatreti protivladne aktivnosti opozicije po celi državi. Sirska obveščevalna služba je pri tem imela ključno vlogo. Po navedbah nemškega tožilstva je bil cilj, da z uporabo obveščevalnih aktivnosti čim prej zaustavijo protestno gibanje.

"To sojenje je prva priložnost, da žrtve spregovorijo, ne le v javnosti temveč na sodišču, o tem, kaj se jim je zgodilo in kaj se še vedno dogaja v Siriji," je dejal ustanovitelj Evropskega centra za ustavne in človekove pravice (ECCHR) Wolfgang Kaleck, ki zagovarja tožnike.

Na sodišču v Koblenzu naj bi pričale žrtve, ki so preživele nečloveške in ponižujoče razmere v al Katibu ter kasneje pobegnile v Evropo. Številni med njimi so pristali v zaporu zaradi udeležbe na protestih v času arabske pomladi leta 2011. Odvetnik Patrick Kroker, ki zastopa več domnevnih žrtev mučenja, je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da ima več žrtev še danes sledi mučenja po telesu.

Po navedbah tožilstva so zapornike v al Katibu tepli s pestmi, žicami in biči ter jih izpostavljali električnim šokom. Nekatere so privezali za zapestja in jih obesili tako, da so se tal dotikali le s konicami prstov na nogah in jih še naprej pretepali, nekaterim več dni niso dovolili spati. S takimi psihičnimi in telesnimi zlorabami so, kot navaja obtožnica, od zapornikov skušali izsiliti priznanje ter informacije o sirski opoziciji.

Nekateri menijo, da je bil Raslan le marioneta sirskega režima in naj bi leta 2012 prebegnil k opoziciji, dve leti kasneje pa prispel v Nemčijo. A Kaleck vztraja, da ni bil "navaden paznik v zaporu" ampak je imel pomembno vlogo v sirskem državnem aparatu.

Odvetniki obtoženih pred začetkom sojenja niso želeli dajati izjav.

Je pa Raslanu v bran stopil sam sirski predsednik Asad, ko so ga vprašali o sojenju v pogovoru za rusko radiotelevizijo RT. "Nikoli nismo verjeli, da bi mučenje lahko izboljšalo razmere. zato ga nikoli nismo uporabljali," je poudaril.

A po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice je v sirskih zaporih zaradi mučenja ali katastrofalnih razmer umrlo najmanj 60.000 ljudi.