V Münchnu jasno viden globok prepad med ZDA in Evropo

Največje konference s področja zunanje in obrambne politike se je v treh dneh udeležilo več kot 450 visokih političnih in drugih predstavnikov z vsega sveta. V ospredju pogovorov je bila letos "brezzahodnost" oz. zmanjševanje pomena Zahoda v svetu, kar se je z neenotnostjo stališč govorcev z obeh strani Atlantika tudi dokazalo.

Ameriški državni sekretar Mike Pompeo ostaja optimističen. "Zahod zmaguje, skupaj bomo zmagali," je zagotovil in zavrnil očitke, da se ZDA izogibajo sodelovanja v mednarodni skupnosti in da transatlantskemu zavezništvu grozi konec. Po njegovih besedah nameravajo ZDA nameniti do milijardo dolarjev državam srednje in vzhodne Evrope v pobudi Tri morja, s čimer želijo spodbuditi investicije zasebnega sektorja v energetiko. Zahodne partnerje je pozval k odločenosti ter skupnemu uporu proti "agresivnim" nastopom Kitajske, Rusije in Irana. Še posebej je posvaril pred kitajskimi tehnološkimi podjetji, češ da so trojanski konji kitajskih obveščevalcev.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je kasneje očital ZDA, da vodijo kampanjo blatenja Kitajske, ker ne sprejemajo kitajskih gospodarskih uspehov. "Načeloma lahko rečem, da so vse obtožbe na račun Kitajske laži," je dejal. "Nobena sila na svetu nas ne bo ustavila," je dodal.

Na konferenci so se jasno pokazala tudi trenja v odnosih med Francijo in Nemčijo. Po besedah predsednika Emmanuela Macrona postaja Francija neučakana zaradi pomanjkljivega odgovora Nemčije pri krepitvi Evropske unije po brexitu. "Kar je ključnega v prihodnjih letih, so hitrejši premiki na področju suverenosti na evropski ravni," je dejal.

Francoski predsednik je drugače od Pompea prepričan, da Zahod izgublja svojo moč. "Obstaja ameriška politika, ki se je začela pred leti in ne le pod današnjo administracijo, ki vključuje določeno obliko umika, premisleke glede njenih odnosov z Evropo," je povedal.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je v uvodnem nagovoru 56. varnostne konference posvaril pred porastom nacionalizma v svetu. "Dandanes smo priča vse bolj destruktivni dinamiki svetovne politike. Od cilja mednarodnega sodelovanja pri oblikovanju mirnejšega sveta smo vsako leto bolj oddaljeni," je povedal, in bil še posebej kritičen do ZDA, Kitajske in Rusije. "Naša najbližja zaveznica, ZDA, je pod trenutno vlado odslovila celo idejo mednarodne skupnosti," je menil.

Slovenski premier, ki opravlja tekoče posle, Marjan Šarec se je zavzel za učinkovitejšo Evropsko unijo. Ob robu konference v Münchnu je ocenil, da EU počasi postaja osamljena v svetu, saj da se preveč ukvarja sama s sabo. Pri tem je kot primer navedel, da se ne more dogovoriti niti glede širitve na Zahodni Balkan.

Hrvaški premier Andrej Plenković, katerega država trenutno predseduje EU, je dejal, da mora Evropa doseči nov konsenz o tem, kako zaščititi svoje državljane, temelj tega konsenza pa mora biti vladavina prava. Zaradi razlik med članicami namreč po njegovih ocenah niso povsem izpolnjena pričakovanja državljanov, da bi se počutili varno.

Med drugimi vidnejšimi gosti so bili zunanja ministra Rusije in Irana, Sergej Lavrov in Mohamed Džavad Zarif, ter ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg, ki je obljubil nadaljnji boj proti propagandi in manipulacijam na tem družbenem omrežju.

Kitajski zunanji minister se je ob robu konference prvič sešel s kolegom iz Vatikana, nadškofom Paulom Gallagherjem, čeprav azijska sila in žepna državica zaenkrat nimata diplomatskih stikov. Predstavniki Srbije in Kosova pa so podpisali pismo o nameri vzpostavitve avtocestnih in železniških povezav, s čimer želijo vzpodbuditi gospodarski razvoj regije.

Zunanji ministri 12 držav in treh mednarodnih organizacij so se na razpravi o položaju v Libiji ob robu konference še enkrat zavzeli za prekinitev vmešavanja v konflikt in popolno uveljavitev embarga na orožje za Libijo.

Palestinski premier Mohamed Štaje pa je evropske voditelje pozval, naj jasno in glasno zavrnejo nedavno predstavljeni bližnjevzhodni mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa, saj to po njegovih besedah ni mirovni načrt, pač pa je izjava o nameri ZDA in Izraela, s katerim bi 40 odstotkov palestinskega ozemlja priključili Izraelu.