V Haagu določili morsko mejo med Perujem in Čilom

V središču spora, ki izvira iz pacifiške vojne ob koncu 19. stoletja, je bilo 38.000 kvadratnih kilometrov morja, ki je bogato z ribami. V pacifiški vojni (1879-1883) je zmagal Čile, Peru je izgubil četrtino svojega tedanjega ozemlja, njegova zaveznica Bolivija pa edini izhod na morje.

S sodbo sodišča se precej povečuje suverenost Peruja nad vodami, ki so bile doslej v rokah Čila. Prvih 80 navtičnih milj novo začrtane meje teče vzporedno z zemljepisno širino perujsko-čilske meje, preostanek pa jugozahodno v enaki razdalji od obale obeh držav.

Peru, ki je spor pred ICJ sprožil leta 2008, je trdil, da bi morala biti meja zarisana pravokotno na obalo, medtem ko je Čile vztrajal, da bi morala meja teči vodoravno na zemeljsko os.

Perujska vlada ocenjuje, da se bodo prihodki njene ribiške industrije z novimi ribolovnimi površinami povečali za približno 200 milijonov dolarjev na leto.

Predsednik Peruja Ollanta Humala in predsednik Čila Sebastian Pinera sta večkrat zagotovila, da bosta spoštovala sodbo sodišča ne glede na to, kakšna bo njegova odločitev.

Perujski predsednik je izrazil zadovoljstvo ob odločitvi ICJ. "Dobili smo več kot 70 odstotkov tega, kar smo zahtevali. Peru bo to sodbo izpolnil in spoštoval in prepričani smo, da jo bo upošteval tudi Čile," je izjavil Humala.

Čilski predsednik pa je odločitev sodišča označil za obžalovanja vredno izgubo za državo, je pa zatrdil, da Čile ohranja polno svobodo pomorske in zračne plovbe na tem območju.