Premestitev 120.000 beguncev bo potekala v dveh fazah. V prvi bodo iz Italije in Grčije premestili 66.000 oseb, v drugi fazi čez 12 mesecev pa še 54.000 oseb, načeloma prav tako iz Italije in Grčije.
Evropska komisija, ki bo pozorno spremljala razmere v vseh članicah, bo lahko v drugi fazi predlagala uporabo sheme tudi v drugih članicah unije, ki bi bile pod nesorazmernim migracijskim pritiskom.
Prvotni predlog komisije je predvideval premestitev 54.000 beguncev iz Madžarske, ki pa je ta načrt zavrnila. Tako sedaj v projektu sodeluje kot država, ki bo sprejela begunce iz najbolj obremenjenih članic.
Tudi Madžarska bo morala sprejeti svoj delež beguncev, je danes poudaril luksemburški minister za migracije Jean Asselborn in pojasnil, da so zato tudi nekoliko spremenili številke beguncev, ki naj bi jih sprejela posamezna članica.
Številke naj bi sicer nekoliko prilagodili tudi zaradi predvidenega sodelovanja Irske in Danske. Obe državi imata na tem področju možnost izjeme, zato v prvotni predlog komisije nista vključeni, a sta se vendarle odločili za sodelovanje.
Ob upoštevanju teh majhnih odstopanj so številke sicer podobne tistim, ki jih je predlagala komisija. Članice so jih sprejele na prostovoljni osnovi, zloglasnih kvot ni v zakonodajnem besedilu, je pojasnil Asselborn.
A kot so že pred zasedanjem pojasnili viri pri luksemburškem predsedstvu: članice se s sprejetjem zakonodaje zavežejo, da jo bodo spoštovale, tako da je vprašanje obveznih kvot in prostovoljne solidarnosti dejansko umetna dilema.
Asselborn je sicer zatrdil, da ni danes na zasedanju nobena država rekla, da beguncev ne bo sprejela, ter spomnil, da so evropske države dolžne sprejeti vsakega begunca, ki trka na vrata.
Dogovor v izjemnih okoliščinah predvideva tudi možnost začasnega suspenza obveznosti sprejetja določenega števila beguncev, ki pa ne sme trajati dlje kot 12 mesecev.
Kritikom, da je EU razdeljena, ker ni zmogla odločitve sprejeti s soglasjem, Asselborn odgovarja, da bi bila Evropa še bolj razdeljena in njena verodostojnost še bolj načeta, če dogovora danes ne bi bilo.
Odločitev držav, ki dogovora niso podprle, pa je Luksemburžan pripisal percepciji, da so odločitve v Bruslju diktat ter da bodo ljudje druge barve kože in veroizpovedi razdrli našo družbo. "Te percepcije ne smemo tolerirati," je poudaril.
Slovaški premier Robert Fico je sicer medtem v Bratislavi izjavil, da raje vidi sankcije proti Slovaški, kot da bi se strinjal z "diktatom EU" glede uvedbe kvot za prerazporeditev 120.000 beguncev med članice EU.
Češki notranji minister Milan Chovanec pa je odločitev kritiziral kot "prazno gesto". "To je bil dan poraza za zdrav razum," je tvitnil.
Slovenija je zadovoljna, saj je dogovorjen prožen mehanizem, ki ji omogoča, da lahko ob velikem migracijskem pritisku tudi sama uporabi shemo za premestitev beguncev z njenega ozemlja po drugih članicah, je poudarila notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar.
Slovenija naj bi sicer v sklopu dogovora o premestitvi 120.000 beguncev v obeh fazah sprejela 613 oseb, kar je podobna številka, kot jo je predlagala Evropska komisija. "To je zgornja meja," je ob tem dejala ministrica.
Evropska komisija je sicer najprej predlagala, naj Slovenija sprejme 82 oseb iz Italije, 265 iz Grčije in 284 iz Madžarske, skupaj torej 631.
Iz že prej omenjenih razlogov - zaradi spremenjene vloge Madžarske iz države upravičenke do sheme za premestitev beguncev v državo sprejema beguncev ter zaradi sodelovanja Irske in Danske - je treba številke prilagoditi.
Število beguncev, ki naj bi jih sprejela Slovenija, se je zato po danes dostopnih informacijah zmanjšalo s 631 na 613. V prvi fazi naj bi Slovenija po novem sprejela 80 oseb iz Italije in 257 iz Grčije, v drugi pa 276 oseb.
Dejstvo, da članicam dogovora ni uspelo doseči s soglasjem, po mnenju Györkös Žnidarjeve ni tako bistveno, saj dogovor vendarle temelji na vladavini prava. Je pa to le eden od korakov; še naprej si bo treba prizadevati za celosten odziv, je poudarila.
Tudi prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans je izpostavil, da je današnji dogovor izjemno pomemben, saj bo omogočil nadaljnje ukrepanje: za zaščito zunanje meje ter izboljšanje registracije in razmer na območjih, od koder begunci prihajajo.
Po mnenju komisarja za migracije Dimitrisa Avramopulosa pa je dogovor zgodovinski za evropsko migracijsko politiko. Prepričan je, da bodo voditelji članic unije v sredo gradili na njem. "Precej smo olajšali življenje voditeljem," je menil.
Slovenski premier Miro Cerar je dogovor označil za korak naprej v iskanju skupnega evropskega odziva. Toda to so "šele posamezne rešitve", ki jih bo treba domisliti še na ravni Evropskega sveta in institucij ter preliti v koherentno celoto ukrepov, je dodal.
Te koherentne celote ukrepov Cerar še ne pričakuje v sredo na izrednem vrhu EU, sklicanem zaradi zaostrovanja begunske krize. Pričakuje pa jo v naslednjih tednih in mesecih, "kajti potem bo zmanjkalo časa".