Kot so še pojasnili na mednarodni konferenci o aidsu, eden od pacientov tako že štiri mesece ne jemlje zdravil in za zdaj nič ne kaže na povratek virusa. Skupina strokovnjakov v bostonski bolnišnici Brigham and Women's sicer opozarja, da je še mnogo prezgodaj, da bi lahko govorili o zdravilu, saj se virus lahko vrne.
Okužbo s hivom je težko odpraviti, ker se skriva znotraj človeške DNK in tako v telesu tvori nedotakljive zbiralnike. S pomočjo protiretrovirusnih zdravil virus zadržujejo znotraj krvnega obtoka - toda ko zdravil ni več, se virus vrne.
Dva okužena, katerih identitete niso razkrili, z virusom živita že 30 let. Pri obeh se je pojavil krvni rak, zaradi katerega je bila potrebna presaditev kostnega mozga. V kostnem mozgu se sicer tvorijo nove krvne celice in je glavni zbiralnik za hiv.
Po presaditvi pri prvem bolniku hiva v krvi niso zaznali že dve leti, pri drugem pa štiri leta. Zato sta prenehala jemati protiretrovirusna zdravila. Pri enem je od prenehanja terapije minilo 15 tednov, pri drugem pa sedem in odtlej virusa pri njiju niso zaznali.
Kot je za BBC dejal zdravnik Thimothy Heinrich, so rezultati vznemirljivi, a ostaja previden: "Nismo še dokazali zdravila, potrebovali bomo daljše kontrolno obdobje." Po njegovih besedah pa bo v primeru, da se virus ne bo ponovno pojavil v enem ali dveh letih, možnost, da se to zgodi, izjemno majhna.
Sklepajo, da je bil presajeni kostni mozeg na začetku zaščiten pred okužbami s protiretrovirusnimi zdravili. Medtem je presajeno tkivo napadlo preostanek kostnega mozga, v katerem se je skrival virus. Heinrich je opozoril, da bi se hiv lahko kljub temu še vedno skrival v možganskem tkivu ali v prebavnem traktu.
Za prvega človeka, ki je bil ozdravljen aidsa, velja Thimothy Brown, znan tudi kot "berlinski pacient". Brownu so presadili kostni mozeg izjemno redkega darovalca, ki je bil odporen na hiv. Oba pacienta iz ZDA pa sta prejela kostni mozeg navadnih darovalcev.