Umrl nesojeni predsednik ZDA Ross Perot

Perot je poskusil znova leta 1996, vendar dobil le osem odstotkov glasov, njegova reformna stranka pa je šla v zaton.

Perot je začel služiti denar z raznašanjem časopisov kot fant v teksaški Texarkani, kar je počel na konju. Šolal se je na mornariški akademiji, kasneje postal prodajalec za podjetje IBM, nato pa leta 1962 s tisoč dolarji svoje žene Margot ustanovil podjetje za upravljanje računalniških omrežij Electronic Data Systems Corporation.

Podjetje je začelo služiti denar po letu 1965, ko so v ZDA uvedli zdravstvena sistema za revne in starejše, medicaid in medicare. Zvezne države so potrebovale računalniške sisteme za vodenje obeh sistemov in njegovo podjetje je dobivalo pogodbe.

Uvodna javna prodaja delnic mu je leta 1968 navrgla 350 milijonov dolarjev, delnice so rasle in z njimi njegovo premoženje. Leta 1984 je podjetje prodal avtomobilskemu velikanu General Motors za 2,4 milijarde dolarjev. Še leta 2011 je bil na Forbesovi lestvici milijarderjev uvrščen na 91. mesto s 3,5 milijarde dolarjev.

Zaslovel je tudi s tem, da je zasebno financiral akcijo pripadnikov posebnih enot za osvoboditev dveh zaprtih uslužbencev njegovega podjetja v Iranu leta 1979. Perotovim komandosom je pomagala revolucija proti šahu in ujetnika so v zmešnjavi uspešno pretihotapili iz države.

V 80. letih prejšnjega stoletja je bil zelo aktiven kritik ameriške vlade, ker ni poskrbela za vrnitev vseh vojnih ujetnikov po koncu vietnamske vojne.

Med predsedniško kampanjo leta 1992, za katero je namenil 63,5 milijona dolarjev lastnega denarja, je celo nekaj časa vodil v anketah, nato pa je nenadoma sporočil, da se ne gre več, ker nameravajo republikanci sabotirati poročno slovesnost njegove hčerke.

Kasneje se je spet vrnil v tekmo, ampak večina volivcev ga več ni jemala resno, saj je bil znan tudi po številnih drugih teorijah zarote. Tak kandidat kot Perot je potem zmagal leta 2016, vendar na listi republikanske stranke.

Perotove kritike velikega proračunskega in zunanjetrgovinskega primanjkljaja ter selitve delovnih mest v tujino so preživele in jih je potem s pridom uporabil Donald Trump.