Reporter
Reporter
Naroči

Ultra predelana hrana vse večja grožnja zdravju


Naraščajoča poraba ultra predelanih živil predstavlja vse večjo grožnjo za zdravje, je v sredo opozorila mednarodna skupina znanstvenikov in raziskovalcev. V seriji treh člankov, objavljenih v medicinski reviji The Lancet, so pozvali države, naj za nekatere izdelke velikih živilskih podjetij uvedejo omejitve trženja in davke.

1675420746-trgovine-pl089-1675420585222.JPG
Primož Lavre
Ultra predelana živila so glavni vzrok za pandemijo kroničnih bolezni

STA
 

Velikost pisave

Manjša
Večja
 

Ultra predelana živila so glavni vzrok za pandemijo kroničnih bolezni, povezanih s prehrano, pri čemer živilska podjetja dajejo prednost dobičku, je opozorilo 43 znanstvenikov in raziskovalcev.

Kot navajajo v seriji člankov, ultra predelana hrana izpodriva sveža živila in obroke, poslabšuje kakovost prehrane in je povezana z več kroničnimi boleznimi.



Glavni razlog za globalni porast uživanja ultra predelanih živil vidijo v naraščajoči gospodarski in politični moči industrije te hrane ter v prestrukturiranju prehrambenih sistemov tako, da so ti v prvi vrsti osredotočeni na dobiček.

Kot navajajo, industrija ultra predelane hrane poleg proizvajalcev teh živil obsega tudi širšo mrežo soodvisnih akterjev, ki skupaj spodbujajo proizvodnjo, trženje in porabo tovrstne hrane.

Ostanite obveščeni


Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.



Mednarodna skupina raziskovalcev se je tudi odzvala na kritike svojega dela na področju ultra predelane hrane. Poudarila je, da so prizadevanja za ustvarjanje znanstvenih dvomov o tej temi podobna taktikam tobačne industrija.

V prvem od treh člankov so pregledali 104 prejšnje študije in dokazali, da je prehrana z veliko ultra predelanimi živili povezana z višjim tveganjem za vrsto bolezni, vključno z debelostjo, sladkorno boleznijo, boleznimi srca, rakom in prezgodnjo smrtjo.



Ta živila pogosto vsebujejo visoke ravni nasičenih maščob, soli, sladkorja in dodatkov, kar po navedbah strokovnjakov v prehrani ljudi pušča manj prostora za bolj hranljiva živila. Pogosto vsebujejo dodatke in sestavine, ki se ne uporabljajo pri pripravi hrane od začetka, kot so konzervansi, emulgatorji, umetna barvila in arome.

V drugem članku opozarjajo, da se poraba ultra predelane hrane po svetu povečuje in že predstavlja več kot polovico vseh kalorij, ki jih zaužijejo v ZDA, Avstraliji in Združenem kraljestvu.



V tretjem članku znanstveniki krivdo za spreminjanje globalnih prehranjevalnih navad v zadnjih desetletjih pripisujejo peščici velikih korporacij, ki agresivno tržijo izdelke, proizvedene iz poceni sestavin in z industrijskimi metodami.

Osem proizvajalcev ultra predelane hrane - Nestle, PepsiCo, Unilever, Coca-Cola, Danone, Fomento Economico Mexicano, Mondelez in Kraft Heinz - je v letu 2021 predstavljalo 42 odstotkov 1500 milijard dolarjev vrednosti tega sektorja, so zapisali.



Države so pozvali, naj uvedejo opozorila na embalaži, omejijo trženje, zlasti oglaševanje, namenjeno otrokom, in obdavčijo določena ultra predelana živila, pri čemer naj denar uporabijo za zagotavljanje večje dostopnosti sveže hrane za ljudi z nizkimi dohodki.

Ključne besede
Reporter

Ostanite obveščeni


Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.

REPORTER MEDIA, d.o.o. © 2008-2025

 

Vse pravice pridržane.