"Zdaj je kritičen trenutek. Zadnji čas je, da prisluhnemo tudi argumentom drugih in ne le vztrajamo pri svojih," je dejal Tusk ob obisku v Romuniji, kjer je bila osrednja tema njegovih pogovorov z romunskim predsednikom Klausom Iohannisom prav dogovor o reformi unije, ki bi preprečil t. i. brexit oz odhod Velike Britanije iz osemindvajsterice.
Za Romunijo je kot za številne druge države članice, predvsem vzhodnoevropske, najbolj sporna britanska zahteva po omejitvi socialnih ugodnosti za Nebritance. Iohannis je tudi včeraj vztrajal, da je treba spoštovati svobodo gibanja ter romunske delavce na Otoku - po uradnih podatkih naj bi jih bilo okoli 150.000 - obravnavati nediskriminatorno.
"Zaostrovanje stališč v končni fazi pogajanj je običajno. A tveganje razpada je resno, saj je ta proces izredno krhek." "Ravnajmo previdno. kar se razbije, se ne da več popraviti," je še opozoril Tusk v Bukarešti, eni od postaj njegove turneje po evropskih prestolnicah v okviru prizadevanj za dogovor o britanskih zahtevah na vrhu EU, ki bo v četrtek in petek v Bruslju.
Tusk se je o dogovoru, s katerim bo unija skušala obdržati Veliko Britanijo v svojih vrstah, včeraj pogovarjal tudi s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom. Po srečanju v Parizu je na vprašanje, ali meni, da bo na vrhu v Bruslju možno doseči dogovor, po poročanju tiskovne agencije Reuters odgovoril kratko: "Upam".
S francoskim predsednikom se je pozno popoldne v Parizu sešel tudi britanski premier David Cameron v zadnjem poskusu, da odstrani ovire za dogovor na vrhu. V primeru dogovora o zahtevanih reformah je Cameron obljubil kampanjo v podporo nadaljnjemu članstvu v uniji. Referendum je načrtovan do konca leta 2017, a bi ga lahko izvedli že letos poleti, kot prvi možni termin se omenja junij.
Prizadevanja za rešitve oz. dogovor na vrhu se bodo nadaljevala tudi zadnji dan pred vrhom. Cameron se bo o tem pogovarjal v Bruslju s predstavniki Evropskega parlamenta in s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem, Tusk pa bo imel pogovore o tej temi in reševanju begunske krize v Atenah, Pragi in Berlinu.
Tik pred vrhom v uniji še ni enotnega stališča do britanskih zahtev. Velika Britanija je svoje zahteve opredelila v štirih košaricah, ki pokrivajo vprašanje socialnih pravic priseljencev iz preostalih članic EU, odnos med članicami z evrom in brez njega, suverenost ter krepitev konkurenčnosti in kleščenje birokracije.
Najbolj sporna je bila zahteva za omejitev socialnih pravic na trgu dela za nebritanske državljane unije. Kompromisni predlog, ki ga je v začetku meseca predstavil Tusk, vključuje možnost zasilne zavore za do štiriletno omejitev dodatkov za zaposlene v primeru izjemnega pritiska na socialni sistem. Tuskov predlog za dogovor obsega tudi določena varovala za države brez evra.