Voditelji so "pozdravili skupen akcijski načrt s Turčijo" na podlagi deljene odgovornosti in vzajemnih zavez, piše v sklepih vrha.
Uspešna izvedba tega načrta bo prispevala k pospešitvi procesa vizumske liberalizacije, napredek na tem področju bodo članice unije ocenile spomladi prihodnje leto.
EU je tudi izrazila pripravljenost na znatno okrepitev političnega in finančnega sodelovanja s Turčijo ter izpostavila potrebo po oživitvi pristopnih pogajanj s Turčijo.
To piše v sklepih, a podrobnosti akcijskega načrta niso uradno znane. Prav tako niso znani konkretni nadaljnji koraki. Med vrhom so sicer pricurljale v javnost neuradne informacije, da načrt predvideva tri milijarde evrov pomoči Turčiji.
Da je vrh danes stopil pomemben korak naprej pri soočanju s problematiko beguncev oziroma migrantov, je ocenil tudi slovenski premier Miro Cerar.
"Gre za to, da smo s Turčijo dosegli nekatere dogovore, ki obetajo, da bi lahko v prihodnje dobro sodelovali na področju reševanja begunske problematike," je ocenil Cerar.
Pri tem je izpostavil dogovor, da bi lahko EU financirala stroške vzdrževanja begunskih taborov v Turčiji, nadaljevanje procesa vizumske liberalizacije in pogajalskega procesa.
"To je zelo obetavno, bo pa treba vse te zadeve implementirati in počakati, da vidimo, kako uspešni bomo," je opozoril Cerar.
Tusk je izpostavil tudi poziv k vzpostavitvi sistema integriranega upravljanja zunanje meje, ki bo presegel sedanji mandat evropske agencije za zunanjo mejo Frontex.
Ta bo v prihodnjih mesecih med drugim okrepljen tako, da bo lahko Frontex na lastno pobudo vračal nezakonite migrante in da bo bolj proaktiven pri zaščiti zunanje meje unije.
V vmesnem času bodo članice unije zagotovile na stotine več mejnih policistov za Frontex in evropski azilni urad EASO za učinkovito delovanje hotspotov v Grčiji in Italiji.
Napredek pri zagotavljanju resnične varnosti na mejah je po mojem mnenju zelo pomemben dosežek nocoj, saj je naša prva dolžnost zavarovati evropsko skupnost in zagotoviti javni red, je poudaril Tusk.
Voditelji so v sklepih pozvali h krepitvi Frontexovega mandata v kontekstu razprave o razvoju sistema evropske mejne in obalne straže, vključno z vprašanjem Frontexovih sil za hitro posredovanje.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa je po koncu vrha znova opozoril na neizpolnjene finančne obljube članic. Manjka še 2,3 milijarde evrov, je poudaril in izrazil pričakovanje, da bodo članice svoje obljube izpolnile v prihodnjih tednih.
Slovenski premier je sicer danes v Bruslju opozoril, da je begunsko-migracijska kriza ena največjih preizkušenj za Evropo. "Očitno je, da se EU nanjo odziva prepočasi, se pa odziva v pravo smer," je ocenil.
Sistem za premestitev beguncev znotraj unije je po njegovem mnenju prepočasen in okoren. Opozoril je tudi na sekundarne migracije in neenakomerno obremenjenost držav.
Zato je treba po Cerarjevih besedah krepiti duh solidarnosti, a tudi to gre počasi, med drugim zaradi nekaterih političnih razlogov, na primer volitev v nekaterih državah.
Ta izziv je po Cerarjevih besedah za Evropo in EU izjemno dramatičen. "Če nam ga uspe rešiti, bo EU iz tega procesa izšla zelo okrepljena ... če ne, pa bo to zelo velika težava," je opozoril.
"Smo na politični preizkušnji, ki implicira marsikatero drugo preizkušnjo, in nimamo kaj dosti izbire. EU mora biti uspešna, kajti sicer se lahko zgodi, da je več ne bo," je sklenil premier.