Tusk o katalonski situaciji: EU tu ne more nič

"Vsak od nas ima svoja čustva, mnenja in ocene, a uradno ni prostora za posredovanje EU," je dejal ob robu vrha EU.

Tusk je še poudaril, da je iz številnih razlogov v stalnem stiku s španskim premierjem Marianom Rajoyem in da ni mogoče skrivati, da je položaj v Španiji zaskrbljujoč.

Povedal je tudi, da na vrhu, ki še traja, ne pričakuje obsežne razprave o razmerah v Španiji, in spomnil, da katalonskega vprašanja ni na dnevnem redu dvodnevnega vrha unije v Bruslju.

Številni evropski voditelji, med njimi nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron, so ob prihodu na vrh podprli španskega premierja pri soočanju s katalonsko krizo. Izpostavljali so, da je katalonska kriza špansko notranje vprašanje, ki mora biti rešeno v okviru španske ustave.

Premier Miro Cerar je opozoril, da so med Katalonijo in osamosvajanjem Slovenije velike razlike, ter izpostavil, da je treba vprašanje pravice samoodločbe reševati v skladu z ustavnim redom Španije ter po mirni, nenasilni, demokratični poti z dialogom.

Zunanji minister Karl Erjavec je v ponedeljek v Luksemburgu španskemu kolegu Alfonsu Dastisu pojasnjeval slovenska stališča, ker je španskega ministra skrbelo, da bi lahko Slovenija sprejela odločitve, ki bi bile zunaj veljavnih okvirov Španije.

Na vprašanje, ali pričakuje ob robu vrha EU podoben pogovor s španskim premierjem Rajoyem, je Cerar odgovoril, da bo pojasnil slovenska stališča, če bo beseda nanesla na Katalonijo.

Španski premier Rajoy ob prihodu na zasedanje ni dal izjave, medtem ko po izteku dopoldanskega ultimata Madrida katalonskim oblastem za prekinitev procesa osamosvajanja strani ostajata na različnih bregovih.

Katalonske oblasti napovedujejo, da bodo v primeru nadaljnjega zaostrovanja ukrepov španske vlade proti Kataloniji uradno razglasile neodvisnost. Madrid pa sporoča, da bo nadaljeval postopek za odvzem avtonomije Kataloniji.

Katalonsko vprašanje je pričakovano zasenčilo druge teme vrha, med katerimi so brexit, migracije, digitalizacija, obramba ter Turčija, Iran in Severna Koreja.

Voditelji članic EU so se včeraj dogovorili, da bodo za zajezitev nezakonitih migracij zagotovili dovolj denarja za severnoafriške države v okviru skrbniškega sklada za Afriko, je povedal Tusk.

V skrbniškem skladu za Afriko, vzpostavljenem pred dvema letoma v Valletti, je 1,8 milijarde evrov iz evropskega proračuna. Enak znesek naj bi prispevale članice, ki pa so za zdaj zagotovile le 175 milijonov evrov. Slovenija je prispevala 50.000 evrov.

V razpravi o migracijah so se voditelji strinjali tudi, da bodo pomagali Italiji pri soočanju z migracijskimi izzivi na osrednji sredozemski poti, zlasti pri sodelovanju z libijskimi oblastmi. "Imamo pravo priložnost, da zapremo osrednjo sredozemsko pot," je poudaril Tusk.

V povezavi z zastalimi pogajanji o azilni reformi, kjer se je zataknilo pri vprašanju stalnega mehanizma za premeščanje beguncev v uniji v primeru izrednih okoliščin, so se odločili, da se k temu vprašanju vrnejo decembra s ciljem konsenza v prvi polovici prihodnjega leta.

Za Slovenijo je bilo v razpravi o migracijah ključno vprašanje schengna. Vrh je v sklepih ponovil zavezanost schengnu in izrazil namero čimprejšnje vrnitve k schengnu ob popolnem upoštevanju sorazmernih varnostnih interesov članic.

Premierja Cerarja veseli, da je trud Slovenije v procesu usklajevanja sklepov pripeljal do tega, da se je v vanje uvrstil poziv k vrnitvi k schengnu. A ob tem opozarja, da s tem ne moremo biti zadovoljni, dokler Avstrija ohranja notranji nadzor na meji s Slovenijo, za kar absolutno ni nobenega razloga.

Poleg tega so voditelji že sprejeli sklepe o pomenu digitalnega razvoja in potrdili namero o vzpostavitvi stalne oblike obrambnega sodelovanja, znane pod kratico Pesco, do konca leta.

Zasedanje je potekalo še zvečer, večerne teme so v glavnem zunanjepolitične: Turčija, Iran in Severna Koreja. Britanska premierka Theresa May pa kolege obvešča o svojih opažanjih glede brexita, o katerem bo sedemindvajseterica sicer razpravljala v petek.

Britanska premierka je včeraj v Bruslju pozvala k ambicioznim načrtom v pogajanjih o brexitu, pri čemer je izpostavila nujnost dogovora o pravicah državljanov. EU pa ponavlja, da so za preboj potrebna konkretnejša britanska stališča.

Ob robu vrha so včeraj odmevali tudi komentarji glede arbitraže. Hrvaški premier Andrej Plenković je o tem govoril s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem.

V komisiji so z informacijami glede pogovorov Junckerja in Plenkovića o arbitraži skopi. Ponavljajo, da je stališče komisije izraženo v izjavi 4. julija. V njej je komisija izrazila pričakovanje, da bosta obe strani izvedli arbitražno sodbo, in pripravljenost pomagati k zagotovitvi uresničitve sodbe.

Plenković je ponovil, da pričakuje Cerarjev prihod v Zagreb, in izpostavil, da je Hrvaška tista, ki nenehno poziva k dialogu.

Slovenski premier pa je hrvaškemu kolegu očital sprenevedanje in da se izmika dialogu o izvajanju arbitražne odločbe, ki je ključen za izvedbo sestanka v Zagrebu.