Turški premier govori o epski zmagi nad pučisti, a Turčija obrača hrbet demokraciji

Seje se je udeležil tudi predsednik Recep Tayyip Erdogan.

Po oceni Yildirima se je v noči s 15. na 16. julij lani odvila "druga osvobodilna vojna" Turčije. V poskusu državnega udara, ki so ga sicer zatrli v nekaj urah, je - brez upoštevanja pučistov - življenje izgubilo 249 ljudi.

Turška opozicija je bila medtem do oblasti kritična tako zaradi nesposobnosti preprečitve državnega udara kot tudi čistk, ki so sledile. Vodja levosredinske Ljudske republikanske stranke (CHP) Kemal Kilicdaroglu je tako zahteval, naj tisti, ki so dovolili snovalcem državnega udara infiltracijo "na najbolj občutljiva mesta v državi", za to tudi odgovarjajo, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Zahteval je popolno jasnost glede dogodkov, vključno s tem, kdaj so oblasti prvič izvedele za poskus udara. "Podrobnosti morajo biti razjasnjene v imenu mučenikov in herojev," je dejal in oblast okrcal, da skuša blokirati pot do resnice. Ocenil je tudi, da so pravni postopki v zadnjem letu "prestopili okvire prava".

Poslanec prokurdske Demokratične ljudske stranke (HDP) Ahmet Yildirim je medtem spomnil, da so za zapahi tudi poslanci njegove stranke. Izredne razmere je označil za "drugi udar".

V mili poletni noči s 15. na 16. julij 2016 so elementi v turški vojski, nezadovoljni s 15-letnim vladanjem Erdogana, poskušali prevzeti oblast. Pučisti so zaprli mostove v Istanbulu, bombardirali parlament v Ankari in na ulice poslali tanke.

Toda njihov poskus se je izjalovil in Erodogan se je s počitnic zmagovito vrnil v Istanbul, ulice turških mest pa so preplavili tisoči Turkov, ki so nasprotovali udaru.

Erdogan je za poskus udara takoj obtožil svojega nekdanjega zaveznika, zdaj smrtnega sovražnika, islamskega pridigarja Fethullaha Gülena, ki je skozi desetletja vztrajno gradil svoj vpliv v turškem sodstvu, policiji in vojski. Gülen je iz svoje rezidence v Pensilvaniji zanikal obtožbe.

V državi so sicer po spodletelem poskusu izvedli največjo čistko v zgodovini države, v okviru katere so aretirali več kot 50.000 ljudi, več kot 100.000 jih je ostalo brez službe. Le nekaj ur pred začetkom včerajšnjih slovesnosti so oblasti odpustile še več kot 7500 policistov, vojakov in drugih državnih uslužbencev.

Turčija je 15. julij razglasila za državnik praznik - dan demokracije in narodne enotnosti. Včerajšnje in današnje slovesnosti naj bi ta dan vtisnile v glave ljudi kot ključnega v zgodovini sodobne države.

Tako so ulice preplavili ogromni plakati, ki jih je pripravil predsednikov urad, s kričečimi podobami ključnih trenutkov noči poskusa državnega udara, vključno s predajo pučistov. "Epski 15. julij," je slogan, ki spremlja plakate. Osvetljene slogane proti državnemu udaru so obesili tudi med minarete nekaterih največjih istanbulskih mošej.

Erdogan se bo kasneje med drugim udeležil pohoda prek mostu čez Bospor v Istanbulu, sedaj imenovanega Most mučenikov 15. julija, nato se bo vrnil v Ankaro in nagovoril parlament na še eni seji v spomin na trenutek, ko je bil ta bombardiran.

Iz CHP so sporočili, da se te seje ne bodo udeležili, saj bo Erdogan edini govornik, medtem ko opozicijske stranke ne bodo dobile besede.

Pred predsedniško palačo bodo nato razkrili nov spomenik ubitim v poskusu puča, v okoli 90.000 mošejah po vsej državi pa bodo potekale molitve in branje Korana. Opolnoči bodo po državi potekale "straže demokracije", zbori, s katerimi naj bi ponazorili, kako so se ljudje podali na ceste v bran svoje države.

Washington je medtem v izjavi pohvalil "pogum" običajnih državljanov, ki so se v noči poskusa udara odpravili na ulice, pri čemer so ZDA kritizirale tudi razmere v Turčiji. "Njihova dejanja nas še naprej spominjajo, da varovanje demokracije zahteva vztrajnost, strpnost in raznolikost ter zagovornike temeljnih svoboščin. Nenehno krčenje teh temeljnih svoboščin pa spodkopava tudi temelje demokratične družbe," je sporočilo ameriško zunanje ministrstvo.

Pomen spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin sta v izjavi izpostavila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske komisije Federica Mogherini in evropski komisar za širitev Johannes Hahn.

"Spoštovanje človekovih pravic, temeljnih svoboščin in vladavine prava so temeljna načela Evropske unije. Predstavljajo tako temelje našega odnosa kot tudi hrepenenja prebivalcev Turčije in EU," sta zapisala. Medtem sta ponovila popolno podporo turškim demokratično izvoljenim institucijam, kot je EU to storila 15. julija lani.