"Če lahko ubiješ nevernega Američana ali Evropejca - še posebej zlobnega in umazanega Francoza - ali Avstralca ali Kanadčana (...) vključno z državljani držav, ki so vstopile v koalicijo proti IS, se zanesi na Alaha in ga ubij," je izjavil tiskovni predstavnik IS Abu Mohamed al Adnani v sporočilu, objavljenem v več jezikih.
ZDA in Francija izvajata zračne napade na cilje Islamske države v Iraku in sestavljata mednarodno koalicijo proti tej skrajni skupini, v kateri vse več držav vidi globalno grožnjo.
Ameriški State Department je v soboto objavil seznam okoli 50 držav in organizacij, ki so del mednarodne koalicije proti IS v Iraku in Siriji. Na seznamu je tudi Slovenija. Ob tem so poudarili, da pri koaliciji proti IS ne gre le za vojaške operacije, ampak druge dimenzije boja. To so pomoč partnerjem na terenu, zaustavljanje dotoka teroristov in financ, pomoč pri humanitarni krizi in odvzem legitimnosti sovražni ideologiji IS.
Na koalicijskem seznamu so tudi EU, zveza Nato, Albanija, Avstrija, Nemčija, Francija, Nizozemska, Oman, Združeni arabski emirati, Savdska Arabija, Egipt, Japonska, Litva, Kanada in druge države, med njimi vse nekdanje jugoslovanske republike s Srbijo in Kosovom vred.
Na slovenskem zunanjem ministrstvu so pojasnili, da Slovenija še ni sprejela nobene konkretne odločitve glede boja proti IS, se pa vključuje v mednarodna prizadevanja za zaustavitev njenih terorističnih aktivnosti.
Na Slovenski policiji so za STA danes povedali, da policija skladno s svojimi pristojnostmi in uveljavljenimi dobrimi praksami na področju učinkovitega odkrivanja in preprečevanja grožnje terorizma in z njim povezanih kaznivih dejanj spremlja tudi področje nasilne radikalizacije in novačenja za potrebe terorizma, vendar do zdaj ni prejela prijave oz. zaznala sumov, ki bi kazali na javno spodbujanje ali poveličevanje terorizma oz. novačenja ter usposabljanja za teroristične dejavnosti. Prav tako niso zaznali namer posameznikov ali skupin, ki bi načrtovali takšne aktivnosti.
Se pa zavedajo tega tveganja, zato bodo tudi v nadaljevanju storili vse, da se takšna namera pravočasno odkrije. "Odzivanje na tovrstne grožnje znotraj meja Slovenije ni dovolj, zato se bomo pri svojih aktivnostih na mednarodni ravni še tesneje povezali s tujimi varnostnimi organi, še posebej na Zahodnem Balkanu," so še sporočili z generalne policijske uprave.
Po poročanju nizozemskih medijev o grožnji napada džihadistov na Evropsko komisijo v Bruslju so na sedežu te institucije danes poostrili varnostne ukrepe, med drugim so okrepili nadzor ob vhodu v stavbo.
Tiskovni predstavnik komisije Jonathan Todd je ob tem poudaril, da niso prejeli nobene informacije o specifični grožnji proti Evropski komisiji in da so v rednih stikih s pristojnimi oblastmi glede vseh varnostnih vprašanj. "Po poročanju medijev smo belgijske oblasti prosili za pojasnila. Potrdile so, da niso seznanjene z nobeno specifično grožnjo proti Evropski komisiji," je pojasnil.
Kljub temu komisija ni imuna na tveganja, zato uveljavlja ustrezne varnostne ukrepe, stalno spremlja razmere in po potrebi uvede tudi dodatne previdnostne ukrepe, je še povedal Todd.
Navedbe, da so nizozemske oblasti potrdile poročanje nizozemskih medijev o grožnji napada na sedež komisije, pa je Todd komentiral z besedami, da so stavbe Evropske komisije v Belgiji in da so za varnost pristojne belgijske oblasti, ki pa so zatrdile, da niso seznanjene z nobeno specifično grožnjo proti komisiji.
Da je sedež komisije med morebitnimi tarčami džihadistov, ki se vračajo z bojišč v Siriji v Evropo, je v soboto poročala nizozemska televizija NOS ob sklicevanju na neimenovane vire. Belgijske oblasti so potrdile, da so v prizadevanjih za preprečitev napadov džihadistov aretirale dve osebi, niso pa potrdile navedb o grožnjah proti komisiji.
Iz Nemčije pa so poročali, da so po vrnitvi iz Sirije v Berlinu v petek aretirala domnevnega pripadnika IS. Osumljen je hudega nasilnega dejanja v tujini, ki ogroža državo.
Nemške oblasti ocenjujejo, da je v zadnjih letih v Sirijo in Irak iz Nemčije odpotovalo več kot 400 moških. 130 se jih je že vrnilo v Nemčijo, za 25 pa obstajajo dokazi, da so si v Siriji ali Iraku pridobili izkušnje z bojevanjem.
Turčija je medtem po valu Kurdov, ki so minule dni pobegnili pred napadi Islamske države v Siriji, v nedeljo zaprla večino mejnih prehodov na območju. Odprta ostajata le dva, turško notranje ministrstvo pa bo v prihodnje beležilo vse vstope v državo. Po zadnjih podatkih vlade je od petka v Turčijo iz Sirije pribežalo 130.000 Kurdov.
Sirski observatorij za človekove pravice s sedežem v Londonu je medtem opozoril, da je 150.000 ljudi zapustilo zgolj mesto Kobane blizu meje s Turčijo, znano tudi pod imenom Ain Al Arab, tretje največje kurdsko mesto v Siriji.