Trump se bori, da bi nekateri dokumenti, ki mu jih je zasegla FBI, ostali zaupni

Policija je 8. avgusta na Trumpovem domovanju v Mar-a-Lagu zasegla več dokumentov z oznako tajnosti in Trump je predmet preiskave zaradi suma, da je z njimi neprimerno ravnal.

Ameriški predsedniki morajo namreč vse svoje dokumente in spletno pošto predati vladni agenciji, imenovani nacionalni arhivi, Trump pa jih je ob odhodu s položaja januarja 2021 odnesel iz Bele hiše na Florido. Kakršnekoli nepravilnosti zavrača, češ da je bila oznaka tajnosti z dokumentov umaknjena.

V ponedeljek je Trump ponovno zatrdil, da je bila preiskava "nezakonita in neustavna". V vlogi, ki jo je njegova pravna ekipa vložila na sodišče na Floridi, pravosodno ministrstvo obtožuje, da je želelo zgolj iskati dokumente, ki bi bili "politično koristni" ali pa bi podprli prizadevanja za preprečitev Trumpove vnovične kandidature za predsednika.

Vloga poziva k imenovanju neodvisnega strokovnjaka, ki bi izvedel pregled zaseženih dokumentov in odločil, katere lahko Trump kot zaupne obdrži in torej ne bi bili predmet preiskave, poročajo tuje tiskovne agencije.

Trump si želi natančnega seznama zaseženih dokumentov in vrnitve tistih, ki jih po njegovem prepričanju sodni nalog za preiskavo ne zajema. V sporočilu za javnost je med drugim navedel, da nekatere izmed dokumentov ščiti zaupnost med odvetnikom in klientom.

Časnik New York Times je sicer v ponedeljek poročal, da so agenti zasegli prek 300 listin z oznako tajnosti, vključno z gradivom obveščevalne agencije CIA, agencije za nacionalno varnost (NSA) in zvezne policije FBI.