Kudlow je moral Chrisu Wallacu "bogokletno" priznati, da bodo višje ameriške carine na kitajski uvoz plačali ameriški potrošniki, Kitajska pa bo zaradi trgovinskega spora oziroma carin plačala s počasnejšo gospodarsko rastjo.
Kudlow ni uspel razložiti, kako je to dobro bodisi za ameriške potrošnike ali za ekonomiji obeh držav, kaj šele svet.
ZDA so v petek povišale carine na uvoz iz Kitajske, vlagatelji na newyorških borzah pa so se na to iracionalno odzvali z rastjo indeksov.
Kitajska je danes uvedla povračilne ukrepe, indeks Dow Jones pa je padel za več kot 600 točk. Trump še naprej trdi, da 25-odstotne carine na 200 milijard dolarjev kitajskega uvoza ne bodo škodile ameriškim potrošnikom. Ekonomisti se držijo za glave zaradi takšne ekonomske preproščine, ki ji Trumpovi podporniki za zdaj še verjamejo.
Trumpovi zavezniki na televiziji Fox News to vprašanje bolj ali manj zanemarjajo in se osredotočajo na vodilnega demokratskega predsedniškega kandidata Josepha Bidna, znanega po nepremišljenih izjavah, ki je ponesrečeno izstrelil izjavo, da Kitajska ekonomsko ni niti najmanj nevarna ZDA.
Kitajska je v odgovor na ameriške carine uvedla carine na 60 milijard uvoza iz ZDA, pri čemer gre večinoma za kmetijske pridelke, kar je merjeno na Trumpovo podeželsko volilno bazo.
Carine sicer začnejo veljati šele 1. junija, trgovinska pogajanja med državama, katerih zadnji krog se je v petek v Washingtonu končal brez napredka, pa se nadaljujejo.
V veljavi ostaja tudi Trumpova grožnja, da bo na 25 odstotkov povišal carine tudi na preostali kitajski uvoz v vrednosti okoli 325 milijard dolarjev.