Po navedbah neimenovanih virov se je Trump zanimal za naravne vire in geopolitični pomen otoka, ki ga večinoma prekriva led. Časnik ugiba, da želi okrepiti ameriško vojaško navzočnost na Arktiki. Trenutno je najbolj severni ameriški vojaški kompleks zračno oporišče Thule na severozahodni obali Grenlandije.
Ameriška tiskovna agencija Associated Press je kasneje poročala, da je neimenovani Trumpov zaveznik priznal, da se je predsednik pogovarjal o nakupu Grenlandije, a je prepričan, da ni mislil resno, navaja nemški Deutsche Welle.
Trump naj bi septembra obiskal Dansko, a za zdaj ni informacij, da se bo z danskimi predstavniki pogovarjal tudi o možnostih za nakup Grenlandije.
Grenlandska vlada je v odzivu zapisala, da Grenlandija ni naprodaj, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Dobro sodelujemo z ZDA in to vidimo kot izraz povečanega interesa za vlaganje v naši državi in možnosti, ki jih ponujamo," so komentirali navedbe, da naj bi Trump želel kupiti otok.
Danski politiki so se na novico odzvali z nejevero. "To mora biti prvoaprilska šala," je tvitnil nekdanji danski premier Lars Lokke Rasmussen. Poslanka v danskem parlamentu Aaja Chemnitz Larsen, ki sicer prihaja z Grenlandije, pa ni navdušena nad tem, da bi otok kupile ZDA. "Ne hvala," je zapisala na Twitterju in se ob tem zavzela za enakopravnejše partnerstvo med Grenlandijo in Dansko, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
To sicer ne bi bilo prvič, da bi kak ameriški predsednik skušal kupiti ta otok. Leta 1946, v času predsednika Harryja Trumana, so ZDA Danski za Grenlandijo ponujale sto milijonov dolarjev, kar bi v današnjih cenah pomenilo okoli 1,3 milijarde dolarjev, a je Danska to zavrnila. Še prej so ZDA razmišljale o tem, da bi zamenjale dele Aljaske za strateške dele Grenlandije.