To je razlog, zakaj bi Grenlandija lahko postala bojišče velesil

Grenlandija obsega nekaj več kot dva milijona kvadratnih kilometrov, je največji otok na svetu in hkrati eden od človeku najmanj prijaznih krajev, saj led stalno prekriva približno 80 odstotkov otoka. S približno 57.000 prebivalci je Grenlandija tudi eno najredkeje poseljenih območij.

Velika večina prebivalcev je Inuitov, ki tam živijo že tisočletja. Okrog leta 1000 so Grenlandijo dosegli vikingi, a sčasoma opustili naselja na otoku, ki nato več stoletij ni zanimal zunanjega sveta - do prihoda danskih in norveških zavojevalcev v 18. stoletju. Grenlandija je leta 1814 postala danska kolonija, od leta 1979 pa je avtonomno ozemlje pod dansko oblastjo in ima predstavnika v parlamentu ter lastno vlado.

Grenlandija je pomembna zlasti zaradi strateške lege ter zalog surovin, redkih kovin in mineralov, kot so železo, uran, nikelj, platina, titan in baker. Ti so sicer težko dostopni, saj je večina ogromnega otoka zgolj ledena puščava, za dobiček pa bi bile potrebne tudi ogromne investicije v infrastrukturo.

Pomen Grenlandije se je poleg možnosti za izkoriščanje gospodarskega potenciala otoka v svetovnem merilu okrepil tudi zaradi taljenja ledu in širitve plovnih poti v arktičnih oceanih. Zanimanje za vlaganja v območje Arktike narašča tako v ZDA in Kanadi kot v Rusiji in na Kitajskem, medtem ko sever Evrope z Grenlandijo ob geografski bližini povezuje še zgodovina.

ZDA

Novi ameriški predsednik Trump je nedavno izrazil željo po prevzemu nadzora nad Grenlandijo oziroma nakupu otoka, o čemer je govoril že leta 2019 med svojim prvim mandatom. V Washingtonu so sicer želeli Grenlandijo pred tem odkupiti ali prevzeti najmanj štirikrat, prvič leta 1867 po nakupu Aljaske.

Oblasti v ZDA so že takrat izpostavljale potencial za ribištvo, izdatna naravna bogastva in strateški položaj otoka. Američani so si med drugo svetovno vojno zagotovili pravico do gradnje vojaških oporišč na Grenlandiji, tudi po koncu vojne pa so v nasprotju s pričakovanji Dancev ostali na otoku.

Svojo pozornost so nato usmerili proti novemu sovražniku - Sovjetski zvezi, in v luči hladne vojne poudarjali pomen strateške lege Grenlandije.

Po razpadu Sovjetske zveze so ZDA skoraj v celoti opustile vojaška oporišča na otoku, v zadnjem času pa se znova krepijo pomisleki glede varnosti in svarila iz vojaških krogov, da je treba območje Arktike zavarovati pred potencialnimi grožnjami Rusije in Kitajske.

Ob tem se Arktika in njeni oceani segrevajo, kar odpira nove plovne poti tako za vojaške kot trgovske ladje, in ponuja lažji dostop do doslej neizkoriščenih virov, na spletni strani navaja National Geographic. Vendar sta tako Danska kot Grenlandija trdno odločeni, da otok ni naprodaj.

Danska in Evropa

Grenlandija je s Skandinavijo administrativno povezana od 18. stoletja, kulturno pa že več kot tisočletje. Danske oblasti so zato zaskrbeli komentarji novega predsednika ZDA. Danska premierka Mette Frederiksen je v iskanju podpore evropskih zaveznic ta teden obiskala Berlin, Pariz in Bruselj.

Tudi Evropska unija poudarja, da se o Grenlandiji ni pripravljena pogajati. Grenlandija se je sicer kmalu po pridobitvi avtonomije odločila, da ne bo del takratnih Evropskih skupnosti, in za razliko od Danske ni del EU.

Kljub temu otok danes prejema prejema evropska sredstva in ima z EU podpisanih več sporazumov o sodelovanju, prebivalci Grenlandije pa so državljani unije.

Ob nedavnih dogodkih se porajajo vprašanja o razdoru med Dansko in ZDA, pa tudi o samoupravljanju Grenlandije in njenih prebivalcev. Ti v zadnjih letih vse glasneje govorijo o morebitni samostojnosti, za katero se zavzema tudi premier Mute Egede, čeprav je otok gospodarsko skoraj v celoti odvisen od danskih subvencij in ribolova.

Grenlandija zato želi diverzificirati svoje gospodarstvo, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Ob tem sicer 85 odstotkov lokalnega prebivalstva nasprotuje ideji, da bi Grenlandija postala del ZDA, je pokazala nedavna javnomnenjska raziskava danskih in grenlandskih medijev.

Rusija in Kitajska

Medtem ko si Grenlandija prizadeva za dodatno zmanjšanje odvisnosti od Danske, se nekateri strokovnjaki v ZDA po navedbah Radia Svobodna Evropa bojijo, da bi to lahko odprlo vrata Rusiji in Kitajski, da utrdita svoje položaje in plovne poti na območju Arktike.

ZDA imajo na Grenlandiji poleg več zapuščenih vojaških baz iz časa hladne vojne tudi delujoče vesoljsko oporišče, vendar pa je ruska vojaška prisotnost na območju Arktike veliko obsežnejša. Moskva ob tem kljub vojni v Ukrajini še naprej veliko vlaga v svoje obrambne zmogljivosti v regiji.

V sodelovanju z Rusijo si večjo vlogo na skrajnem severu želi tudi Kitajska. V zadnjih letih si je Peking prizadeval za nakup pristanišč na Grenlandiji, gradnjo letališč in druge infrastrukture ter pridobivanje pravic za rudarjenje, vendar za zdaj neuspešno.

"Vsi akterji se vse bolj zavedajo, da morajo diverzificirati svoje vire, zlasti ko gre za odvisnost od Kitajske pri redkih kovinah in mineralih," je za AFP dejala analitičarka organizacije Thinktank Europa. Spopad med velesilami za vpliv na območju Arktike se tako očitno zaostruje.