Litij, ki ga nekateri imenujejo tudi belo zlato, postaja vse bolj dragocena in pomembna surovina. Razlog za to je vse večja proizvodnja električnih avtomobilov, saj je litij potreben za izdelavo baterij v teh avtomobilih.
Samo od leta 2016 se je cena tone litija podvojila, tako da je zanjo zdaj treba odšteti že več kot 13.000 ameriških dolarjev. Ker zaradi krize dizelskih avtomobilov povečevanje izdelave električnih avtomobilov načrtujejo tudi nemški avtomobilski koncerni, ne preseneča, da se Nemci vse bolj zanimajo za Salar de Uyuni.
Kot piše nemški tednik Focus, je bolivijski predsednik Evo Morales nemški kanclerki Angeli Merkel že pred časom predlagal sklenitev zavezništva pri pridobivanju litija.
Lani je Berlin obiskal tudi bolivijski vodja pridobivanja litija Juan Carlos Montenegro. Montenegro, ki je pred leti študiral mineralogijo v Heidelbergu, se je srečal z več nemškimi ministri.
Na začetku naj bi industrijsko izkoriščali približno 40 kvadratnih kilometrov oziroma 0,4 odstotka slane puščave. Celotna površina slane puščave, ki leži na nadmorski višini 3.656 metrov, znaša 10.582 kvadratnih kilometrov. Za primerjavo: celotna površina Slovenije znaša 20.273 kvadratnih kilometrov.
Kot je dogovorjeno, bosta nemško podjetje ACI Systems Alemania (ACIS) iz Baden-Württemberga in bolivijsko državno podjetje Yacimientos de Litio Bolivianos (YLB) sklenila partnerstvo. Od leta 2021 naprej bosta podjetji letno izkopali od 40 do 50 tisoč ton litijevega hidroksida. Partnerstvo bo veljalo 70 let.
Po več desetletjih je tako Nemčija prvič dobila neposreden dostop do pomembne surovine v tujini.
A Nemci niso edini, ki se vrgli oko na Salar de Uyuni. V bolivijski slani puščavi so že Kitajci, ki tam letno izkopljejo za 350 tisoč ton kalijevega klorida, ki je potreben za izdelavo umetnega gnojila. A zdaj se Kitajci zanimajo tudi za pridobivanje vse bolj dragocenega litija.