Teroristi morijo z orožjem z Balkana

BiH in Srbija sta izrazili voljo, da ta tok orožja ustavita. V Beogradu so nedavno tudi podpisali dogovor s francoskim pravosodjem o skupnih preiskovalnih ekipah, ki se lotevajo tega problema.

Napadalci, ki so 13. novembra 2015 izvedli niz napadov v Parizu in ubili 130 ljudi, so imeli jugoslovansko avtomatsko orožje zastava. Teroristična brata Kouachi, ki sta januarja lani izvedla napad na uredništvo satiričnega časnika Charlie Hebdo v Parizu, pa sta imela raketomet z Balkana, spominja francoska tiskovna agencija AFP.

Francoski preiskovalni sodnik Robert Gelli, ki se je v Beogradu nedavno sešel s srbskimi kolegi, je za AFP povedal, da so se srbski kriminalni krogi pojavili v tretjini oz. 31,5 odstotka francoskih preiskav o mednarodni trgovini z orožjem.

Srbski tožilec za organizirani kriminal Mladen Nenadić je oktobra med podpisom sporazuma o skupni preiskovalnih ekipah s francoskim pravosodjem izjavil, da število terorističnih napadov v Evropi narašča, zato se je s problemom orožja na Balkanu treba jasno in odločno soočiti.

Minister za varnost BiH Dragan Mektić pa je na portalu klix.ba nedavno priznal, da v BiH obstaja orožje izven nadzora, ki ga kupujejo kriminalni preprodajalci.

O izvoru tega orožja je novembra lani spregovorila tudi ena izmed prič na sojenju nekdanjemu vojaškemu poveljniku bosanskih Srbov Ratku Mladiću pred haaškim sodiščem.

Ko je pojasnila, je bilo to orožje v okviru doktrine teritorialne obrambe v nekdanji SFRJ razpršeno po celotnem območju bivše Jugoslavije. To orožje je po navedbah prič obtičalo v skladiščih ali pa so ga posamezniki odnesli na svoje domove.

Priča na sojenju pokojnemu srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću pred sodiščem v Haagu pa je že leta 2003 povedala, da so orožje iz skladišč JLA "razdelili prebivalcem srbskih vasi".

Za to področje specializirani center s sedežem v Ženevi je leta 2014 v poročilu ocenil, da ima okoli 25 milijonov prebivalcev Balkana pri sebi med 3,6 in 6,2 milijona kosov strelnega orožja.

Po ocenah srbskih oblasti naj bi bilo samo v tej nekdanji jugoslovanski republiki še vedno do 900.000 kosov nezakonitega orožja, čeprav so od umora srbskega premierja Zorana Đinđića izvedli že šest kampanj njegove predaje - posamezniki so bili v zameno deležni amnestije. O podobni kampanji razmišljajo tudi v Sarajevu.

Orožje, za katerim so se sledi izgubile med vojnami na območju bivše SFRJ v 90. letih minulega stoletja, je danes mogoče najti od Pariza do Stockholma. Tja se ga dostavlja v majhnih količinah, včasih razstavljenega, v osebnih vozilih ali celo po pošti, so za AFP povedali pravosodni viri.

Poleg tega naj bi bila na avtobusni postaji v Beogradu predaja paketov z orožjem potnikom, ki v zameno dobijo neko denarno nagrado, redna praksa, preprosta kot otroška igra, navaja policija. Ti kosi orožja se nato v Evropi kupujejo po okoli 300 evrov, naprej pa prodajajo po tudi desetkrat višji ceni.

Takšna trgovina ne zahteva kakšne posebej izdelane organizacije. "V BiH doslej niso razbili kakih večjih skupin preprodajalcev orožja in streliva," je komentiral Jasmin Ahić s fakultete za kriminologijo v Sarajevu. V eni največjih operacij letos, poimenovani Poštar - šlo je za preprodajo orožja v Avstriji - so zaplenili le pet pušk, je dodal.

Razbitje kriminalnih preprodajalskih klanov Turković in Gaši v BiH ni prav nič bolj zmotilo te nezakonite trgovine kot razbitje zemunskega klana v Srbiji. Srbska policija se po lastnih ocenah spopada z okoli 25 preprodajalskimi tolpami, pri čemer nekatere med njimi sestavlja le nekaj kriminalcev, vse pa se zanašajo na diasporo v zahodni Evropi, dodaja AFP.