Tako naj bi potekala odprava premikanja ure

Cilj je zagotoviti usklajeno uvedbo sprememb v sosednjih državah, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga in prepreči razdrobljenost, ki bi lahko nastala, če bi nekatere članice ohranile premikanje ure, druge pa bi ga ukinile.

Po predlogu naj bi vsaka članica komisijo do aprila 2019 uradno obvestila, ali namerava trajno uvesti poletni ali zimski čas. Zadnji obvezni premik ure na poletni čas bi bil 31. marca 2019, na zimski pa 27. oktobra 2019.

Predlagan časovni okvir je zelo ambiciozen. Izvedljiv bo le, če bodo Evropski parlament in članice unije predlog potrdili najpozneje do marca prihodnje leto.

Juncker izpostavlja, da je komisija s tem predlogom zvesta načelu, da želi igrati veliko vlogo pri velikih vprašanjih in malo pri malih. Članice naj torej o tem odločijo same.

Evropske države so v zadnjem stoletju uvedle poletni čas, da bi prihranile energijo, predvsem v času vojne ali med naftno krizo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.

EU je od leta 1980 postopoma sprejemala zakonodajo, s katero je odpravila različne časovne razporede nacionalnega premikanja ure.

V letu 2018 pa je namen premikanja ure veliko manj pomemben, saj so študije pokazale, da so prihranki energije zanemarljivi, državljani pa se vse bolj pritožujejo zaradi negativnih učinkov na zdravje, utemeljujejo predlog v Bruslju.

Gre sicer za poskus prepričanja Evropejcev pred evropskimi volitvami prihodnje leto, da Bruselj upošteva njihovo voljo in se tudi takoj odzove nanjo.

V javnem posvetovanju, v okviru katerega je komisija prejela rekorden odziv doslej - 4,6 milijona odgovorov, se je 84 odstotkov udeležencev izreklo proti premikanju ure.