Tako goljufajo na volitvah v komunistični Venezueli

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je ocenil, da gre za največje glasovanje za revolucijo v zadnjih 18. letih. Volilni dan je sicer zaznamovalo nasilje, ki je po zadnjih podatkih zahtevalo najmanj 10 smrtnih žrtev.

V protestih proti volitvam 545 članov v Venezueli vplivne ustavodajne skupščine, ki ji je Maduro naložil pripravo nove ustave, je prišlo na dan volitev do napadov na volišča. Nasprotniki volitev so tudi pripravili številne cestne blokade, vse pa je sprožilo nasilni odgovor varnostnih sil, ki so ponekod odgovorile s streljanjem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po navedbah opozicije je bilo samo ta konec tedna v državi ubitih najmanj 16 ljudi. Generalno državno tožilstvo je potrdilo deset mrtvih. V že več mesecev dolgih protestih naj bi bilo sicer ubitih že več kot 120 ljudi, še navaja AFP.

Voditelj venezuelske opozicije Hendrique Capriles je Venezuelce že pozval, naj danes nadaljujejo s protestnimi shodi proti predsedniku Maduru po vsej državi, za sredo, ko naj bi ustavodajna skupščina začela delovati, pa je napovedal množični protest v prestolnici Caracas.

"Ne priznavamo tega goljufivega procesa," je po zaprtju volišč dejal Capriles. Predsednik parlamenta Julio Borges, član opozicije, je volitve označil tudi za "največjo volilno prevaro v naši zgodovini".

Maduro je na dan volitev in po volitvah prepovedal proteste in zagrozil s kaznijo do 10 let zapora.

Venezuelski predsednik je po objavi volilne udeležbe v govoru pred na stotine podpornikov v središču Caracasa dejal, da so bile nedeljske volitve "največje glasovanje za revolucijo v zadnjih 18 letih", pri tem pa po navedbah AFP imel v mislih leto, ko je njegov mentor, pokojni Hugo Chavez prišel na oblast.

Vodja venezuelske volilne komisije Tibisay Lucena je pred tem sporočila, da je bila volilna udeležba "izredna" in da se je volitev udeležilo 8,1 milijona volivcev. Volitve je opozicija bojkotirala, večina mednarodne skupnosti pa obsodila kot poskus Madura, da si prigrabi oblast.

Po podatkih opozicije naj bi se volitev udeležilo le 2,48 milijona volivcev od 19,4 milijona volilnih upravičencev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Volilna komisija tudi ni sporočila, koliko oddanih glasovnic je bilo neveljavnih. V Venezueli namreč predvsem na lokalnih volitvah pogosto prihaja do protestov v obliki oddaje neveljavnih glasovnic.

Za 545 mest v ustavodajni skupščini se je potegovalo okoli 5500 kandidatov. Kot navaja dpa, sta med njimi tudi Madurova soproga Cilia Flores in Delcy Rodriguez, ki je bila še do nedavnega zunanja ministrica.

Nova ustavodajna skupščina naj bi začela delovati v sredo in to kar v stavbi parlamenta, v katerem ima od začetka lanskega leta večino opozicija. Ta ustavodajna skupščina naj bi zdaj nadomestila parlament in napisala novo ustavo.

Maduro je vse od volilne zmage opozicije na vse načine skušal omejiti pristojnosti in delovanje parlamenta. Ta pa ga je na drugi strani skušal odstaviti z referendumom. A ga je preprečilo sodišče.

Na nedeljske volitve so se že odzvale ZDA in jih obsodile. V Washingtonu so napovedali "odločen in hiter odgovor" proti Madurovi vladi.

"ZDA obsojajo vsiljene volitve za narodno ustavodajno skupščino, ki naj bi zamenjala legitimno izvoljeno nacionalno skupščino in spodkopala pravico venezuelskega ljudstva do pravice do samoodločbe," je v sporočilu za javnost zapisala tiskovna predstavnica State Departmenta Heather Nauert.

"ZDA podpirajo venezuelsko ljudstvo in njihove izvoljene predstavnike v njihovem prizadevanju za obnovo države in polno delujoče demokracije," je dodala in hkrati napovedala sankcije proti "arhitektom avtoritarizma v Venezueli", vključno proti tistim, ki bodo sodelovali v novi ustavodajni skupščini, navaja AFP.