Tajvanski predsednik razkuril Peking

"Vztrajal bom pri zavezi, da se bom uprl priključitvi ali poseganju v našo suverenost," je dejal Lai na slovesnosti med praznovanjem tajvanskega nacionalnega dneva, ki sta se je udeležila tudi nekdanja predsednica in predsednik države Tsai Ing-wen in Chen Shui-bian.

"Naša prizadevanja za ohranitev trenutnega stanja miru in stabilnosti v Tajvanski ožini ostajajo nespremenjena," je dodal.

Kitajska je bila medtem v odzivu kritična do njegovih izjav. "Provokacije, s katerimi si prizadeva za neodvisnost, ogrožajo mir in stabilnost v Tajvanski ožini in bodo povzročile katastrofo za tajvansko ljudstvo," je dejal tiskovni predstavnik kitajskega urada za tajvanske zadeve Chen Binhua.

Tudi tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning je prepričana, da je govor Laija razkril njegov "zlovešč namen stopnjevati napetosti v Tajvanski ožini". "Tajvan nikoli ni bil država in to tudi ne more postati, zato nima nobene tako imenovane suverenosti," je še dodala.

Letos izvoljeni tajvanski predsednik je izjavo podal v obdobju, ko Kitajska krepi vojaški in politični pritisk na otok, ki ga obravnava kot del svojega ozemlja.

Peking ne izključuje morebitnega vojaškega posredovanja za vzpostavitev nadzora nad otokom, čemur predsednik Lai in njegova vlada nasprotujeta bolj odločno kot njegova predhodnica. Peking zato Lai Ching-teja označuje kot separatista, poroča AFP.

Neimenovani visoki predstavnik ZDA je v sredo dejal, da bi lahko Kitajska današnji dan tajvanske državnosti izkoristila kot povod za nove vojaške vaje v bližini otoka. V zadnjih dveh letih so trikrat - tudi po majski zaprisegi novega predsednika - izvedli obsežnejše vojaške vaje.

Peking je v torek tajvanskega predsednika že obtožil "zlonamernega stopnjevanja sovražnosti in konfrontacije".

Tajvansko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da so v zadnjih 24 urah do 6. ure po lokalnem času v okolici otoka zaznali 27 kitajskih vojaških letal in devet vojaških plovil.

Tajvan ima od leta 1949 neodvisno vlado, vendar Kitajska meni, da je otok del njenega ozemlja, in nasprotuje kakršni koli obliki uradnih stikov med Tajvanom in drugimi državami. Stališče Washingtona je, da nasprotuje tako neodvisnosti Tajvana kot poskusom Kitajske po priključitvi otoka. Washington hkrati omogoča finančno in vojaško pomoč Tajvanu.