Rezultat nedeljskega referenduma, na katerem so se Švicarji izrekli proti gradnji minaretov v tej alpski državi, dviguje precej prahu, predvsem v muslimanskem svetu. Medtem ko muslimani poudarjajo, da izid predstavlja švicarsko mržnjo do islama, pa se švicarska vlada trudi pojasnjevati, da nikakor ne gre za zavračanje muslimanske skupnosti.
Švicarska vlada je referendumskemu vprašanju, ali naj se v državi prepove gradnja minaretov, že od samega začetka kampanje močno nasprotovala, kljub temu pa so se volivci z dobrimi 57 odstotki glasov izrekli za omenjeno prepoved. Vlada je že sporočila, da bo voljo ljudstva spoštovala, pri čemer je pravosodna ministrica Eveline Widmer-Schlumpf poudarila, da je izid referenduma med prebivalstvom zbudil strah pred možnimi maščevalnimi dejanji islamskih skrajnežev.
Vodja največje indonezijske islamske skupnosti Maskuri Abdilah je medtem poudaril, da izid referenduma kaže na sovraštvo, ki ga Švicarji gojijo do islama in muslimanskih držav. Švicarje je označil kot nestrpne, muslimane po svetu pa pozval, naj se kljub vsemu vzdržijo maščevalnih dejanj.
Precej oster je bil v odzivu na rezultat referenduma tudi egiptovski mufti Ali Goma, ki je prepoved gradnje minaretov označil za žalitev za ves muslimanski svet. "Taka odločitev ni le napad na pravico do svobodne izbire veroizpovedi, pač pa je tudi poskus žalitve čustev muslimanske skupnosti v in izven Švice," je po poročanju egiptovske državne tiskovne agencije Mena dejal Goma.
Da ne gre toliko za prepoved gradnje minaretov, ampak predvsem za žaljenje muslimanske skupnosti, je poudaril tudi vodja švicarske Koordinacije islamskih skupnosti Farhad Afshar. Kritiki se je obenem pridružila tudi švicarska škofovska konferenca, ki je mnenja, da tak rezultat dodatno problematizira vprašanje sobivanja med verami in kulturami.
Ob presenetljivi zavrnitvi gradnje minaretov v Švici se je oglasila tudi nevladna organizacija Amnesty International. Slednja je Švico opozorila predvsem na dejstvo, da taka odločitev ni le v nasprotju s pravico do svobodne izbire veroizpovedi, pač pa tudi z mednarodnimi konvencijami, ki jih je podpisala tudi Švica.
Med drugim sta odločitev švicarskih volivcev že kritizirali in obsodili tako EU kot Parlamentarna skupščina Sveta Evrope.
Referendumsko vprašanje je že pred izvedbo referenduma, posebej pa še po objavi rezultatov, razdvojilo švicarsko javnost in politične stranke. Zelena stranka namerava vložiti pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, saj so mnenja, da gre za kršitev pravice do svobodne izbire veroizpovedi, ki jo med drugim zagotavlja tudi Evropska konvencija o človekovih pravica.
Na drugi strani slavijo predvsem skrajne desne stranke. Švicarska Ljudska stranka, ki je bila pobudnica nedeljskega referenduma, poudarja, da gradnja minaretov simbolizira politično-versko željo po oblasti in moči, kar pa je po njihovem mnenju v nasprotju z ustavo.
Svoje somišljenike so že dobili tudi v drugih skrajno desničarskih strankah po Evropi, ki v današnjih odzivih na nedeljski referendum pozdravljajo odločitev švicarskih volivcev. Predstavnik italijanske protiimmigrantske stranke Severna liga Roberto Calderoli je tako po poročanju italijanske tiskovne agencija Ansa dejal, da Švica Italiji pošilja jasno sporočilo, da "je potrebno dovoliti zvonike in prepovedati minarete".
Tudi predstavnica francoske skrajne desnice Marine Le Pen je izid švicarskega referenduma pozdravila in dejala, da bi elite morale nehati zanikati strah, ki veje med evropskim ljudstvom. "Slednje ne nasprotuje verski svobodi, kljub temu pa zavrača bahave težnje po uveljavitvi politično-verskih muslimanskih skupin," je dejala Le Penova.
Ravnodušni pa glede nedeljskega referenduma ne morejo ostati niti švicarski gospodarstveniki. Bojijo se namreč, da bi odločitev volivcev lahko imela negativne posledice na poslovanje švicarskih multinacionalk, ki poslujejo tudi v muslimanskem svetu. Predsedujči organizaciji Economiesuisse business federation Gerold Bührer je tako po poročanju časnika Financial Times opozoril na nevarnost, da bi skrajne islamske skupine v posameznih državah dejansko začele pozivati k bojkotu švicarskih izdelkov.