11. marca 2011 sta Japonsko prizadela najprej uničujoč potres, nato pa še cunami, ki sta povzročila ogromno materialno škodo in ubila več kot 19.000 ljudi. V nuklearki v Fukushimi pa je zaradi izpada električne energije, ki poganja hladilni sistem, prišlo do stalitve sredice in izpusta radioaktivnih snovi v okolje, zaradi česar so morali izprazniti okolico nuklearke.
Še danes okrog 93.000 ljudi v severovzhodni japonski regiji Tohoku živi v zasilnih prebivališčih. Nekateri so domove zapustili zaradi radioaktivnega sevanja v Fukushimi, nekateri pa so preživeli cunami, ki je pred štirimi leti prizadel tamkajšnje obalne province in uničil več kot milijon zgradb.
Približno 3000 ljudi naj bi po nekaterih ocenah zaradi negativnih zdravstvenih posledic dolgoletnega življenja v zasilnih prebivališčih umrlo, precej jih je storilo samomor. Medtem je Tohoku zapustilo več deset tisoč ljudi, ki se verjetno ne bodo nikoli vrnili.
Obnova po potresu in cunamiju se v tej regiji še nadaljuje in to počasi. A krivde za to ni moč pripisati pomanjkanju denarja, saj so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa doslej porabili le 40 odstotkov denarja, ki ga je japonska vlada namenila za obnovo.
Preostalega denarja še niso porabili, ker se številna mesta in vasi v Tohokuju še niso uspela dogovoriti, ali naj svoje uničene skupnosti preselijo stran od morja, da bi jih tako zaščitile pred prihodnjimi cunamiji, ali naj raje zgradijo ogromne zaščitne betonske zidove. Ponekod lokalne oblasti obnovo na svojih območjih celo pogojujejo z izgradnjo zidov za zaščito pred samovoljo morja.
V Fukushimi se nadaljuje dekontaminacija območij, ki so jih prizadeli radioaktivni izpusti iz nuklearke. A tudi to poteka počasi in vedno več ljudi izgublja upanje ter območju obrača hrbet. Po navedbah spletnega portala Fukushima Update je z odzivom japonske vlade na posledice jedrske katastrofe po štirih letih zadovoljnih le 14 odstotkov prebivalcev prefekture Fukushima.
Še vedno poročajo o posameznih primerih uhajanja radioaktivnih snovi iz uničene jedrske elektrarne. Upravljavec nuklearke Tepco je bil sicer po katastrofi tarča ostrih kritik tako zaradi prikrivanja dejanskih razsežnosti nesreče kot tudi zaradi nesposobnosti pri odpravi posledic.
Jedrska katastrofa se je v zgodovino zapisala kot najhujša po tisti v Černobilu leta 1986.