Ti že skoraj dve leti protestirajo proti veliki korupciji v državi in nedemokratičnemu vodenju, ki že leta najeda delovanje te države. Raziskave javnega mnenja kažejo, da bo rezultat zelo tesen. Kakšen bo razplet, je nemogoče napovedati, saj kaže, da se ob morebitnem porazu donedavni predsednik države ne bo umaknil po mirni poti. 

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je 27. septembra tudi uradno odstopil s položaja, ker bo kot kandidat za premierja nastopil na parlamentarnih volitvah. Spet je uporabil Putinov recept, ko sta se pred leti Putin in Medvedjev izmenjevala na predsedniški in premierski funkciji in s tem podaljševala vladavino Vladimirja Putina.

Vučićev Medvedjev je tokrat Ana Brnabić, nedvomno najuspešnejša politična pripadnica skupnosti LGBT v Evropi, saj je bila že ministrica, predsednica vlade, predsednica parlamenta in zdaj še v. d. predsednice Srbije. 

Tako kot ruski predsednik tudi Vučić že več kot 14 let v Srbiji odloča o vsem – o čemer odločajo vse tri veje oblasti, čeprav mu srbska ustava teh pristojnosti ne dovoljuje. V eni osebi je to poldrugo desetletje tako predsednik krajevne skupnosti, župan, predsednik vlade in parlamenta ter na koncu tudi predsednik države, čeprav ima po srbski zakonodaji podobno omejene pristojnosti kot naša predsednica države.

Tudi v Srbiji je predsednik lahko na tem položaju največ dva mandata. Ker se Vučiću ta izteka v naslednjem letu, se je odločil odstopiti, razpisal je predčasne parlamentarne volitve in prepričan je, da bo z zmago na njih nadaljeval svoje vodenje države tudi v prihodnje. Država pa je vse prej kot demokratična.

Z veliko večino v parlamentu poslanci njegove Srbske napredne stranke potrjujejo le njegove odločitve, predsedniki vlad so lutke, ki celo javno izjavljajo, da sprejemajo ukrepe, ki jih predlaga Vučić. V zadnjem desetletju pa je s postavitvijo vodstev sodišč in represivnih organov močno omejil tudi njihovo samostojnost in možnost pritožb državljanov proti krivicam, ki se jim dogajajo. 

Protesti odvetnikov in sodnikov so v zadnjih letih vse pogostejši in se pridružujejo protestom študentov in profesorjev ter drugih intelektualcev.

Študenti zmagujejo!

Veliko množičnost protestov v zadnjih dveh letih so zagotovili študenti vseh fakultet na vseh srbskih univerzah (Beograd, Novi Sad, Niš, Kragujevac, Kosovska Mitrovica na Kosovu). Sodu je 1. novembra 2024 izbil dno padec betonske nadstrešnice na novosadski železniški postaji, ki je pod sabo pokopal 16 ljudi in ki je razkril vso razsežnost korupcije v srbski družbi.

Proti korumpirani oblasti so se dvignili študenti, ki jih od tedaj do danes podpira vse več prebivalstva po vsej državi. Peš, s kolesi in z osebnimi avtomobili so prekrižarili vso Srbijo in se po vaseh in mestih pogovarjali z ljudmi, jih ozaveščali, v kakšni državi živijo in da mladi ne vidijo v takšnem sistemu svoje prihodnosti.

Profimedia

Odločili so se, da zahtevajo od predsednika Vučića razpis parlamentarnih volitev in da bodo na njih tudi sodelovali. Ta jim je volitve obljubljal vse od začetka protestov, a se je zanje odločil šele, ko je intenzivnost študentskih protestov malce popustila.

Toda popustila je zato, ker so se študenti pripravljali na volitve, pripravili program in sestavili sezname svojih 250 kandidatov na teh volitvah. Njihovo volilno geslo je »Študenti zmagujejo!«. Prav smešno je, da je kmalu za tem Vučić kopiral njihovo geslo in za svoje izbral »Srbija zmaguje!«.

Študentski program je razdeljen na 11 točk, cilj pa je odločno ustaviti plenjenje, vrniti ukradeni denar v proračun in ga vložiti v izobraževanje in gospodarstvo. Glavni cilji so: 

1. Osvoboditev sodišč in tožilstva z oblikovanjem posebne tožilske policije
2. Zakon o izvoru in zaplembi nezakonito pridobljenega premoženja in lustraciji javnih uslužbencev
3. Popolna preglednost javnih naročil in revidiranja državnih projektov
4. Osvoboditev medijev
5. Strokovno zaposlovanje in destrankokracija javnega sektorja
6. Inovacije v izobraževanju in brezplačni učbeniki
7. Gospodarstvo znanja, podpora domačim podjetnikom in kmetom
8. Pogodbe za nedoločen čas po 12 mesecih začasne zaposlitve
9. Odprava monopola uvoznega lobija in zagotavljanje prehranske varnosti
10. Cenovno dostopna stanovanja za mlade pare in zaposlitve za poklice, ki jih primanjkuje
11. Cenovno dostopna zdravila in zdravnik v vsaki vasi

To je program, ki je blizu večini ljudi v Srbiji. Toda mnoge skrbi, da na seznamu kandidatov študentske liste ni videti priznanih ekonomskih in pravnih strokovnjakov, je pa na njej veliko zdravnikov, znanih gledaliških in filmskih igralcev, priznanih športnikov, ki imajo sicer velik družbeni ugled, vprašanje pa je, koliko so usposobljeni za vodenje države.

Če je nosilec volilne liste Vučićeve stranke sam Vučić, pa je nosilec študentske liste doslej večini nepoznani, a ugledni kardiolog in univerzitetni profesor iz Novega Sada Ilija Srdanović. Srdanović v svojih nastopih poudarja, da ni nosilec liste, temveč da je zgolj prvi med enakimi. Tako on kot večina drugih 250 kandidatov na študentski listi nimajo političnih izkušenj. 

Profimedia

Na seznamu Vučićevih nasprotnikov so levičarji in desničarji, ljudje, ki so naklonjeni članstvu Srbije v EU, in tudi takšni, ki odkrito kažejo svojo naklonjenost Rusiji. Tam so podporniki moderne Evrope in četniške Srbije. Študentsko gibanje tako nima ne barve ne vonja. Skupen jim je zgolj interes zrušiti avtoritarno in koruptivno oblast. Ali bo to dovolj, bo pokazal čas.

Na Madžarskem se je stvar odvila drugače. Tam je Orbana zrušil Peter Magyar, ki je že imel politične izkušnje, saj si jih je nabiral prav ob Orbanu in je tudi odlično strateško vodil svoj vzpon na oblast. V Srbiji takšnega človeka ni. Vse, ki so v opoziciji imeli takšno priljubljenost, je Vučić skozi leta diskreditiral prek svojih medijev, ki pokrivajo 90 odstotkov vse medijske krajine.

Ankete dajejo možnost vstopa v parlament samo štirim akterjem

Predvolilna vročica je precejšnja, saj se je na volitve prijavilo kar 18 strank in gibanj. V igri za vodenje države – tako vsaj kažejo raziskave javnega mnenja – pa so samo štirje akterji: Vučićeva Srbska napredna stranka (SNS), študentsko gibanje, Dačičeva Socialistična partija Srbije (SPS), ki napoveduje ponovno povolilno sodelovanje z Vučićem, in koalicija Evropska Srbija (gre za proevropsko koalicijo, ki jo sestavljajo Stranka svobode in pravice Dragana Đilasa, Srbski center – srce Zdravka Ponoša in Državljansko gibanje Solidarnost Gorana Ješića).

V proevropski koaliciji, ki je edina resna in izkušena opozicija na teh volitvah, ni nekaterih sorodnih strank, kot so Demokratska stranka in Socialdemokratska stranka Borisa Tadića, ker so se odločili raje pridružiti študentom.

Različne javnomnenjske raziskave kažejo različne številke – od izenačitve obeh taborov do prepričljive Vučićeve zmage. Zadnje raziskave beležijo celo okoli 60-odstotno podporo študentski listi. Raziskavam je težko verjeti, ker predvsem zajemajo premajhne vzorce, ker so v glavnem narejene po telefonu, kjer pa se ljudje bojijo iskreno odgovarjati, saj v Srbiji že leta vlada zastraševanje in izsiljevanje ljudi. 

Študenti še vedno doživljajo ignoriranje provladnih medijev. V samo 11 dneh od razglasitve parlamentarnih volitev je imel predsednik Aleksandar Vučić 17 nastopov v živo na raznih televizijah, Ilija Srdanović, prvi na listi »Študentska lista – Študenti zmagujejo«, pa od objave te liste 15. septembra ni imel niti enega nastopa v živo na televizijskih kanalih z nacionalno pokritostjo.

Na dan, ko pišem ta članek, sem na televiziji Prva v živo gledala manipulacijo na jutranjem programu, ko je predstavnik Vučićeve stranke v pogovoru z novinarjem Milomirjem Marićem, sicer gorečim propagandistom vladajoče politike še iz časov Slobodana Miloševića, danes pa Aleksandra Vučića, manipulativno navajal, da so študenti dobili iz tujine sedem milijonov evrov dotacij za svoje delovanje »proti Srbiji«. Toliko naj bi bilo namreč po podatkih Narodne banke Srbije pri njih registriranih tujih sredstev za delovanje nevladnih organizacij.

Profimedia

A študentsko gibanje je le ena od 5400 nevladnih organizacij v Srbiji, ki občasno ali redno prejemajo sredstva za svoje delovanje. Torej so študenti dobili le majhen delček tega denarja. Če sploh, saj uradni podatki o tem ne obstajajo. Študenti ves čas poudarjajo, da dobivajo denar predvsem od srbskih donatorjev.

Študentska lista organizira shode po vsej državi in načrtuje svoj zadnji volilni dogodek za 22. oktober v Beogradu. Študentska lista je 10. oktobra napovedala, da bo njen zadnji volilni dogodek potekal na beograjskem trgu Slavija, in sicer kot zaključek študentskih pohodov po vsej državi, ki so značilnost Študentskega gibanja. Shodi, ki jih je organizirala Študentska lista (SL), so privabili na tisoče podpornikov v mestih, kot sta Čačak in Niš, ter na stotine v različnih manjših mestih po vsej državi. 

Zmaga študentov v povezavi s proevropsko koalicijo je za Srbijo edino upanje. Uresničitev pa nikakor ne bo lahka, ne le zaradi razklanosti družbe, kriminala in nasilja, ampak tudi zaradi političnega amaterizma samega protestnega gibanja.

Vladajoča Srbska napredna stranka (SNS) je sledila strategiji organiziranja zborovanj v neposredni bližini tistih, ki jih je organizirala Študentska lista. To je občasno privedlo do povečanih napetosti in manjših fizičnih spopadov med stranema. Ko kampanja vstopa v zadnjo fazo, pa napetosti še naraščajo.

CRTA, neodvisna, nestrankarska organizacija civilne družbe, ki se ukvarja z opazovanjem volitev, pravno državo, demokratizacijo, svobodo medijev in nadzorom nad delom institucij, je od dne, ko se je uradno začela faza kandidature, zabeležila vrsto kršitev zakona in nepravilnosti.

Fazo kandidiranja so zaznamovali nezadostna preglednost in sumi nezakonitih dejanj. Pojavili so se očitki, da so bili podpisi za listo vladajoče SNS »Aleksandar Vučić – Združena Srbija« pripravljeni ali preverjeni brez osebne prisotnosti volivcev. Opazovalci CRTE so opazili tudi pritisk na zaposlene v javnem sektorju, zlorabo vodstvenih položajev v institucijah in primere organiziranega prisiljevanja državljanov iz ranljivih skupin k podpisu podpore za Vučićevo listo.

»Če zmagam, bo konec! Ne bo več fakultet, ne bo več šol, ne bo tožilstev, pravosodja …«

Volilni program koalicije, zbrane okoli Srbske napredne stranke (SNS), poudarja kontinuiteto gospodarskega razvoja, infrastrukturne projekte in ohranjanje politične stabilnosti. Poudarek je na razvoju juga in vzhoda Srbije: za pet okrožij na jugu (Niševski, Topliški, Pirotski, Jablaniški in Pečinjski) ter tri okrožja in pol na vzhodu države je napovedan poseben državni program.

Cilj je do leta 2035 z več kot 20 večjimi naložbami ustvariti 50 tisoč novih delovnih mest. Načrtuje se obnova tisoč kilometrov lokalnih in regionalnih cest na jugu ter izenačitev življenjskega standarda z Beogradom in Novim Sadom. Toda neuresničenih Vučićevih obljub je bilo doslej že veliko.

Profimedia

Če bo EU še naprej blokirala denar za Srbijo, tudi izpolnitve obljub ne bo. Kajti več kot 70 odstotkov vseh infrastrukturnih projektov po Srbiji je bilo narejenih z denarjem iz Evropske unije. Na žalost prebivalci Srbije tega ne vedo.

Vse več izjav in groženj kaže na to, da namerava Aleksandar Vučić v prihodnje vladati s še tršo roko. Na zasebni televiziji Informer, ki je v lasti njegovih podpornikov, je 9. oktobra izjavil: »Volitve so konec. Če nam bodo ljudje dali podporo, da zmagamo, bo konec. Verjemite, to bo konec! Ne bo več fakultet, ne bo več šol, ne bo tožilstev, pravosodja … Če zmagam, bo konec!« 

Mnogi zaradi pogostih podobnih izjav predvidevajo, da se Vučić v nobenem primeru ne bo umaknil z oblasti. Ljudje se bojijo nasilja, celo državljanske vojne. Vučić ima na svoji strani nasilniške skupine nekdanjih kriminalcev in drugih mišičastih prestopnikov, ki oblečeni v črne jopiče s kapucami že več kot leto dni s kiji in strelnim orožjem paradirajo zlasti po Beogradu in Novem Sadu in pretepajo demonstrante po vsej Srbiji.

Sam se rad pohvali, da so to njegovi »lojalisti« in da jih je okoli 18 tisoč. Prav ti mišičasti, tetovirani in oboroženi moški so na glavni cesti in v parku med Skupščino Srbije in predsedniško palačo dolge mesece bivali v belih plastičnih šotorih, v katere jim je oblast napeljala elektriko, ogrevanje in vso opremo.

Ker gre za bolj slabo pismene može, se jih je prijel izraz »ćaci«, od besede »đaci« (dijaki), ki je niso znali pravilno prebrati. Njihovo šotorsko domovanje v Pionirskem parku pred predsedniško palačo pa so ljudje poimenovali »ćaciland«.

Še nevarnejša je zagotovo policija. Odkar so Srbijo po tragediji v Novem Sadu in smrti 16 ljudi do temeljev pretresli protirežimski protesti, so zabeležili številne premestitve, odpuščanja in imenovanja znotraj različnih policijskih enot, predvsem dolgoletnih profesionalcev.

Spasoje Vulević, poveljnik policijske specialne protiteroristične enote, je bil nenadoma odpuščen, minister Dačić pa je brez ovinkarjenja pojasnil, da gre za »sistematizacijo«. Polkovnik z brezhibno kariero, ki je bil 33 let v elitni enoti notranjega ministrstva, od tega dve desetletji na njenem čelu, je bil nenadoma odpuščen, zaradi česar se je »na lastno željo predčasno upokojil«. Ponudili so mu mesto svetovalca ministra, a ga je zavrnil.

Predčasno je bil upokojen tudi policijski general Bogoljub Živković, čigar sin je sodeloval v študentskih protestih. Pogoste reorganizacije so priročne, saj lahko spremembe zakona o sistematizaciji zaobidejo redni postopek razporeditve kadra z razpisi, pravi politologinja Jelena Pejić iz Beograjskega centra za varnostno politiko (BCBP). »Neprimerne je enostavno odpustiti in premestiti, na ključne položaje pa so imenovani lojalisti, najpogosteje brez ustreznih kvalifikacij.« 

Profimedia

Takšen je primer Marka Krička, vodje Enote za osebno varovanje (JZO), o katerem smo v Reporterju že pisali, ko ga je študentka obtožila zlorabe (poskus posilstva). To je ministrstvo za notranje zadeve takoj zanikalo, čeprav so bile ob dogodku prisotne priče. »Enota za osebno varovanje je pod njim postala gojišče kadrov za ključne položaje, celo za Upravo kriminalistične policije (pristojno za odkrivanje in zatiranje vseh oblik organiziranega kriminala), kamor je bil Kričak premeščen.

Ni mogoče dovolj poudariti, kako zaskrbljujoče je to,« poudarja za BBC v srbščini Jelena Pejić. Takšne razmere in odsotnost profesionalnosti v policijskih vrstah pa omogočajo, da se lahko še bolj zaostri policijsko nasilje nad nasprotniki režima.

Povezanost oblasti z organiziranim kriminalom

Od razpada Jugoslavije je bilo v Srbiji zabeleženih na desetine umorov in nerešenih primerov, v katerih obstaja sum povezave med policijo in kriminalnimi združbami.

Radovan Stojičić 'Badža' je bil vodja javne varnosti ministrstva za notranje zadeve od leta 1992, pet let pozneje pa je bil umorjen v restavraciji v Beogradu. »Moški je bil vodja uniformirane mafije, kriminalec, ki se je leta 1994 ukvarjal s tihotapljenjem nafte, kasneje pa je prešel na tihotapljenje cigaret. Ko sem v medijih povedal, da se ukvarja s kriminalom, je načrtoval mojo likvidacijo,« je leta 2007 v intervjuju za Radio Svobodna Evropa (RSE) trdil Marko Nicović, nekdanji načelnik beograjske policije.

Stojičić je bil pokopan z državnimi častmi v Aleji zaslužnih državljanov na Novem pokopališču v Beogradu, v prisotnosti Slobodana Miloševića.

Rodoljub Radulović, bolj znan kot »Miša Banana«, član kriminalne združbe Darka Šarića, domnevno največjega balkanskega narkošefa, je imel stike z notranjim ministrom Ivico Dačićem, pa tudi s člani njegovega kabineta. Eno od srečanj je bilo v neki restavraciji posneto s kamero, del posnetka pa je objavila Raziskovalna mreža za kriminal in korupcijo KRIK.

Dačić je kasneje izjavil, da čeprav je bil notranji minister, ni vedel, da je Radulović, ki ga je opisal kot prijatelja, vpleten v tihotapljenje kokaina.

Veljko Belivuk in njegova kriminalna združba so osumljeni brutalnih umorov in mučenja. Tožilstvo je preiskovalo povezave Belivuka in njegovih sodelavcev v policiji, zaslišana je bila tudi Dijana Hrkalović, takratna državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve. Januarja 2025 je bila Hrkalovićeva na prvi stopnji obsojena na 16 mesecev zapora, a je konec istega leta pritožbeno sodišče v Beogradu sodbo razveljavilo.

Pred tem je Nebojšo Stefanovića, nekdanjega ministra za notranje zadeve in obrambo, obtožila sodelovanja s kriminalnimi združbami, ta je obtožbe zanikal. V istem primeru je pritožbeno sodišče potrdilo prvostopenjsko sodbo le proti Miloradu Šušnjiću, nekdanjemu načelniku policijske uprave Novi Sad. Obsojen je bil na eno leto zapora zaradi zlorabe položaja.

Profimedia

Odkar je Vučićeva Srbska napredna stranka leta 2012 prišla na oblast, so se pojavili številni novi primeri domnevnega policijskega neprimernega ravnanja:
    • Rušenje stavb Sava Mala v središču Beograda leta 2016 zaradi gradnje luksuznega kompleksa Beograd na vodi in pretepanje tistih, ki so temu nasprotovali. Klicem na pomoč se policija ni odzvala.
    • Uporaba »zvočnega topa« na protivladnih demonstracijah na Slaviji v Beogradu 15. marca 2025.
    • Prekomerna uporaba sile na protestih v Valjevu, Beogradu in Novem Sadu.
    • Primer »Jovanjica«, velike plantaže, kjer so našli veliko količino gojene marihuane. Sodni postopek še vedno poteka. S tem primerom je bil povezan tudi Aleksandar Vulin, nekdanji policijski minister in tesen sodelavec Vučića, vendar ni bil nikoli uradno obtožen, nekateri policisti, ki so ga preiskovali, pa so bili odpuščeni.
    • Primer »Konjuh«, vasi v bližini Kruševca v osrednji Srbiji, v katerem je policija zasegla pet ton marihuane v prostorih podjetja, povezanega s funkcionarjem vladajoče SNS.

Ministrstvo za notranje zadeve so od leta 2012 vodili štirje ministri: Nebojša Stefanović, Aleksandar Vulin, Bratislav Gašić in Ivica Dačić. Vsi so bili ali so zelo blizu Vučiću in so kadri njegove stranke, razen Ivice Dačića, dolgoletnega vodje SPS in zvestega Vučićevega podpornika, ki je na oblasti od devetdesetih let prejšnjega stoletja, s kratkim premorom po padcu režima Slobodana Miloševića v začetku novega stoletja. Pod Miloševićem je bil leto dni minister za informiranje. Naj spomnimo, da je Ivico Dačića na svojem prvem obisku v tujini 21. avgusta letos obiskal slovenski notranji minister Franci Matoz.

V takšnih razmerah bodo 25. oktobra potekale parlamentarne volitve. Ko se delovanje demokratičnih institucij zruši do te mere, je vprašanje, ali jih bo sploh mogoče povrniti v stanje, ki ga je pred leti začrtal ubiti premier Zoran Đinđić. Zato so izid in posledice teh volitev povsem nepredvidljivi, saj že zdaj obstajajo številni dvomi o njihovi zakoniti izvedbi.

Tudi v primeru, da zmaga Vučić, bo ob resnih mednarodnih dvomih o njegovem spoštovanju  dogovorov verjetno še naprej zaprta pipa mnogih evropskih in ameriških pomoči, ruski in kitajski krediti pa so Srbijo že doslej pahnili v veliko zadolženost.

Zmaga študentov v povezavi s proevropsko koalicijo je tako za Srbijo edino upanje. Uresničitev pa nikakor ne bo lahka, ne le zaradi razklanosti družbe, kriminala in nasilja, ampak tudi zaradi političnega amaterizma samega protestnega gibanja.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.