Holder je na ostre kritike o kratenju pravic medijev odgovoril: "Tožilec sem od leta 1976. In moram reči, da je bilo to eno najresnejših, če ne najresnejše uhajanje (informacij), kar sem jih videl."
"To je bilo zelo zelo resno uhajanje," je dejal Holder na novinarski konferenci.
"To ni pretiravanje. Američani so bili izpostavljeni nevarnosti. In poskus, da bi ugotovili, kdo je odgovoren za to, je zahteval zelo agresivno posredovanje," je pojasnil.
Ameriški generalni tožilec se je s tem odzval na razkritje, da je pravosodno ministrstvo tajno pridobilo telefonske pogovore novinarjev in urednikov AP, ki naj bi bili povezani s preiskavo o članku o neuspešnem terorističnem napadu.
AP je namreč maja 2012 razkril podrobnosti o operaciji obveščevalne službe Cia v Jemnu, s katero so Al Kaidi preprečili razstrelitev bombe na letalu na poti v ZDA.
Holder je še povedal, da se je izključil iz preiskave, ker ga je FBI zaslišal v zvezi z uhajanjem informacij. Pravosodno ministrstvo je v sporočilu za javnost pojasnilo, da je od Holderjeve izločitve junija 2012 preiskavo vodil FBI po navodilih tožilstva in pod nadzorom namestnika generalnega tožilca.
Ameriške in mednarodne novinarske organizacije so ostro obsodile početje ameriške administracije. Ameriško društvo profesionalnih novinarjev je dejanje označilo za "sramotno in nezaslišano" ter zapisalo, da gre za napad na prvi amandma ameriške ustave, ki ščiti svobodo medijev.
Mednarodni novinarski klub v Washingtonu je zahteval pojasnila od ameriškega predsednika Baracka Obame. Bela hiša je sicer sporočila, da ni bila vpletena v prisluškovanje.
Predstavnica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) za svobodo medijev Dunja Mijatović pa je dejala, da ameriške oblasti nimajo nikakršnega opravičila za prisluškovanje novinarjem. "Preprosto ni nobenega opravičila za tako obsežno kršenje ustavnih pravic teh novinarjev," je zapisala v izjavi.