Sojenje v tožbah za genocid Hrvaške in Srbije se bo začelo 3. marca

Srbski odvetniki bodo imeli v prvem tednu sojenja čas za navzkrižno zaslišanje hrvaških prič, potem pa bodo v drugem tednu izpodbijali trditve iz hrvaške tožbe, navaja Politika na svoji spletni strani.

Nato bo sledil drugi krog obravnave, v katerem bo znova hrvaška stran poskusila prepričati sodni svet, da so srbske enote zagrešile genocid na Hrvaškem v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja, srbski odvetniki pa bodo odgovarjali na hrvaške obtožbe.

Po koncu drugega kroga, bodo srbski pravniki predstavili protitožbo, v kateri trdijo, da je hrvaška država zagrešila genocid nad srbskim prebivalstvom med operacijo Nevihta leta 1995. Nato bo Hrvaška odgovorila na srbske obtožbe ter imela sklepno besedo na sojenju, dodaja.

Napoveduje, da se bo javna razprava v Palači miru v Haagu sklenila konec marca. Predsednik sodnega sveta bo Peter Tomka iz Slovaške.

Politika sicer navaja, da se bo sodišče v Haagu ukvarjalo tudi z ugovorom Beograda, da Srbiji ne morejo soditi za kazniva dejanja iz leta 1991, ker takrat ni obstajala kot država. Če bo ugovor sprejet pred začetkom sojenja, bi postopek lahko nemudoma tudi končali, poudarja beograjski časnik.

Kot še poroča, pravni predstavniki Srbije menijo, da sploh ni logično, da bi bila država odgovorna za obtožbe, potem ko je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije oprostilo vseh obtožb njena nekdanja visoka predstavnika Jovico Stanišića in Momčila Perišića. Oba sta bila med drugim obtožena, da sta sodelovala pri združenem zločinskem podvigu pregona nesrbskega prebivalstva na Hrvaškem in v BiH.

Srbski zunanji minister Ivan Mrkić je v četrtek v Beogradu ponovil, da je Srbija pripravljena umakniti svojo protitožbo, če bi Hrvaška umaknila svojo tožbo. Kot je pojasnil, je Hrvaška prva vložila tožbo in jo mora torej tudi prva umakniti. Obenem je ocenil, da so odnosi med državama dobri, a obremenjeni s problemi iz zgodovine, ki jih je treba reševati.

Mrkićeva hrvaška kolegica Vesna Pusić je večkrat poudarila, da je Hrvaška pripravljena na dogovor o umiku medsebojnih tožb, če bo Srbija zagotovila podatke o pogrešanih med vojno ter izpolnila nekatere pogoje, ki so nujni za reševanje problemov, ki izhajajo iz vojne.