Glavni tarči naj bi bila po pisanju omenjenega časnika znova nekdanji predsednik uprave druge največje državne banke Matjaž Kovačič in nekdanja članica uprave Manja Skernišak, zoper katera je zaradi kršitve internih pravil banke in opustitve dolžnega ravnanja pri odobritvi petih kreditov že iz prvega paketa vložena skoraj 24 milijonov evrov težka tožba.
Ob obeh omenjenih naj bi bila na seznamu za vložitev odškodninskih tožb tudi bolj kot ne celotna nekdanja vodstvena struktura bankine službe za področje gospodarskih družb, ki jo je vodil že odpuščeni Slavko Jarc. Podlaga za odškodninske tožbe je vrsta notranjih in zunanjih revizij, tudi forenzični pregled, za katerega je NKBM po informacijah Večera odštela 230.000 evrov.
Med spornimi kreditiranji časnik omenja skupino Keter, podjetja mariborskega podjetnika Zorana Šolaje, Športni center Pohorje, pa posle okoli izgradnje mariborskega farmacevta Marifarm, ki ga je gradil MTB. Med gradbinci Večer omenja tudi slabe kredite Primorju, Pom-Investu, Gradisu Celje in Stavbarju, vse to pa naj bi bili tudi glavni razlogi za prvi paket odškodninskih tožb. Časnik omenja še politične pritiske pri nekaterih odločitvah, kot najbolj razvpito pa omenja kreditiranje družbe Grep pri projektu Stožice.
Sicer pa je nekdanji prvi mož NKBM za Večer zanikal vse očitke, da bi se v času vodenja banke kakorkoli osebno okoristil. "Odločno zavračam te sume, iz banke razen rednih dohodkov nisem odnesel niti centa," je za časnik zatrdil Kovačič, ki danes preko svojega podjetja MK-Fin finančno svetuje podjetjem, tudi o tem, kako naj reprogramirajo kredite.
Na vprašanje, kdo je potemtakem kriv za bančno luknjo, pa je bil Kovačič jasen in za to okrivil politiko. "Njeno vodenje gospodarske politike in detajkunizacija. Politične odločitve so peljale k temu, da smo še vedno v negativni spirali. Banke so zrcalo gospodarske aktivnosti, zato stanje v bankah danes ne more biti drugačno, kot je," je dejal.