Slovenci v Italiji: Tajani ne bi smel priti v Bazovico pridigat, ne da bi vedel, kakšna je zgodovina

Predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj je za STA povedal, da Slovenci v Italiji ostro obsojajo dogajanje v Bazovici. Izjave vrha italijanskih državnih oblasti na slovesnosti je označil za negativne in zelo žaljive. Pri tem je še posebej izpostavil predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija.

Slednji je bil predvsem zaradi besed, da "naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija", v ponedeljek tudi tarča ostrih kritik visokih predstavnikov Slovenije in slovenskih evroposlancev. Sam je v ponedeljek izrazil obžalovanje, če so bile njegove izjave napačno razumljene, in dodal, da je želel posredovati sporočilo miru.

"Tako visok funkcionar, kot je Tajani, ne bi smel priti v Bazovico in pridigati, ne da bi vedel, kakšna je zgodovina," je bil odločen Bandelj. Kot je dodal, Tajanijevo opravičilo sicer sprejema, a do vsega skupaj sploh ne bi smelo priti. Ko gre za dogajanje v Bazovici, pa Bandelj, ki se je slovenskim predstavnikom zahvalil za ponedeljkove ostre odzive, še posebej ne sprejema navedb, da smo Slovenci genociden narod.

Organizacijski tajnik pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi (SKGZ) Marino Marsič je medtem za STA povedal, da ob dnevu spomina vedno na plan stopita nestrpnost in skorajda sovražnost do Slovencev. To je že neke vrste stalnica, vse odkar v Italiji obeležujejo ta praznik, ne glede na to, katera vlada je na oblasti v Rimu, je povedal Marsič.

"Vsako leto je slabše," pa je menil Bandelj in ocenil, da je bilo letošnje dogajanje "popolnoma izven vse ravni". Prihod dveh oz. treh tako visokih italijanskih predstavnikov v Bazovico predsednik SSO vidi tudi v luči letošnjih volitev v Evropski parlament. Vzdušje je bilo načrtovano vnaprej, je ocenil, pri čemer je spomnil tudi na predvajanje filma o pobojih fojbah Red Land - Rosso Istria v zadnjih mesecih, kar je omenil tudi Marsič.

"Hudo je, da je v Italiji fašizem po zakonu pojmovan kot kaznivo dejanje, dejansko pa se nanj požvižgajo tudi javne institucije in sprejemajo tovrstne shode kot nekaj naravnega," je še komentiral Marsič. Pri tem je podobno kot Bandelj še posebej obžaloval dejstvo, da so letos tovrstne izjave prišle iz ust najvišjih predstavnikov države, lokalne oblasti in predsednika Evropskega parlamenta.

Zaskrbljenost je Marsič izrazil tudi zaradi odpiranja sedežev neofašističnega združenja CasaPound v Gorici in Trstu - v Trstu ga je ta stranka, ki sama sebe v odprtem nasprotju z zakonom označuje za fašistično, odprla le malo pred dnevom spomina, 2. februarja. To se dogaja ob skorajda brezbrižnosti lokalne pa tudi državne oblasti in javnosti, je opozoril Marsič.

Na tovrstno dogajanje pa bi po njegovem mnenju vsi gledali z drugačnimi očmi, če bi se naslonili na zgodovino oz. zgodovinsko stroko. Pri tem je navedel poročilo mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki je preučila obdobje od leta 1880 do 1956. "Dejansko pa se v tem kontekstu povleče na dan samo tisto, kar je funkcionalno za dežurno politiko," je obžaloval.

Na vprašanje, ali je vzdušje do slovenske manjšine slabše, odkar sta na oblasti v Rimu nacionalistična desna Liga in populistično Gibanje pet zvezd, je Marsič odgovoril: "Recimo, da boljše ni." Kot pa je poudaril, je "naša naloga, da ščitimo interes slovenske narodne skupnosti. Imamo željo po institucionalnih odnosih z vsemi. Mi se moramo pogajati, ne glede na barvo vlade."

Bandelj pa je komentiral, da imata Liga in Gibanje pet zvezd notranje probleme in ker gre za "borbene populiste", se to odraža tudi na ozračju do manjšine in seveda v zunanji politiki. Gre za politične igre, krivec pa je recesija v Italiji.

Vso dogajanje sta tako Marsič kot Bandelj obžalovala tudi zato, ker so si predstavniki obeh krovnih organizacij slovenske manjšine v zadnjih desetletjih prizadevali vzpostaviti življenje v miru, sožitju in prijateljstvu. "Ozračja ne bo lahko spremeniti na bolje," je poudaril Bandelj.

Marsič je sicer priznal, da tudi čedalje več Slovencev v Italiji glasuje za Ligo, saj pač daje odgovore na nekatera vprašanja, ki jih tradicionalne, bolj leve stranke niso znale rešiti. Pri tem je spomnil, da je bil tudi deželni svetnik v Furlaniji - Julijski krajini Danilo Slokar, ki se označuje za Slovenca, izvoljen na listi Lige.

"Dejansko danes glavni nasprotniki Lige nismo Slovenci, temveč migranti iz revnih držav. In tudi naši ljudje verjetno mislijo, da je boljše, da se pred temi priseljenci zaščitimo." Pri tem je omenil tudi gospodarske obljube, ki prihajajo predvsem s strani Gibanja petih zvezd, čeprav sam dvomi, da jih bo mogoče uresničiti.