Predsednik EU parlamenta Tajani v Bazovici: Naj živi italijanska Istra!

Slovesnosti v Bazovici sta se med drugimi udeležila italijanski notranji minister Matteo Salvini in predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani. Slednji je izjavil, da je tiste, ki zanikajo pojav fojb in eksodusa, premagala zgodovina in da je tisti, kdor zanika ta pojav, sostorilec tistega, kar se je zgodilo. Ob tem je dodal, da naj "živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija".

Dejal je tudi, da je tu "na tisoče nedolžnih žrtev, ki so jih ubili zato, ker so bili Italijani", žrtve pobojev pa je označil za "žrtve vojne in protiitalijanskega sovraštva, ki so jih ubili vojaki z rdečo zvezdo na kapi samo zato, ker niso spustili italijanske zastave".

Salvini pa je v nedeljo preko Twitterja sporočil, da je prišel v Bazovico, da bi počastil tisoče rojakov, ki so jih komunisti mučili, pobili in večkrat še žive vrgli v brezna. "Kaj je bila njihova krivda? To, da so bili Italijani. Kdor zanika, dvakrat ubije. Mi ne pozabimo," je še zapisal.

Premier Šarec je v odzivu na dogajanje v Bazovici na Twitterju zapisal, da je bil fašizem dejstvo "in imel je za cilj uničenje slovenskega naroda". Kot je še spomnil v tvitu, je v soboto govoril o želji po potvarjanju zgodovine v Sloveniji. "Enako se dogaja na italijanski strani meje. Žal s strani vidnih politikov, celo EU funkcionarjev," je dodal.

Na Twitterju sta izjave v Bazovici in širjenje fašizma v Italiji ostro obsodila tudi predsednik DZ Dejan Židan in predsednika odbora za zunanjo politiko v DZ Matjaž Nemec, oba iz SD.

Kot je zapisal Židan, se v zadnjih dneh soočamo z izjavami visokih predstavnikov italijanskih oblasti in predsednika Evropskega parlamenta Tajanija, ki vnašajo nemir. "Pozivam vse, ki želijo krepiti dobre medsoseske odnose in sožitje narodov v EU, da se vzdržijo izjav, ki razburjajo javnost," je zapisal.

Ob tem je pozval predstavnike oblasti, da ne izvajajo revizije zgodovine na način, ki je v nasprotju z ugotovitvami mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki je preučila obdobje od leta 1880 do 1956. "Skupaj delujmo v korist sobivanja med narodi in ne razdora."

Nemec pa je na Twitterju med drugim zapisal, da se fašizem v Italiji širi.

Evropska poslanka Tanja Fajon, prav tako iz SD, je izjave Tajanija označila za neverjetne. Pri tem je obsodila revizionizem, ki prihaja s strani nekoga, ki se ima "za pravega evropskega voditelja".

Fajonova je danes zaskrbljenost glede uporabe jezika revizionizma, ki si ga je Tajani privoščil v nedeljskem govoru, izrazila tudi v pismu, ki ga je poslala predsedniku Evropskega parlamenta, so sporočili iz njene pisarne. Po mnenju Fajonove si Tajani kot predsednik Evropskega parlamenta in eden najvišjih funkcionarjev EU tega nikakor ne bi smel privoščiti.

"Nedopustno je, da si predsednik Evropskega parlamenta, ki je svojo kampanjo gradil ravno na sloganu 'predsednik vseh državljanov EU', dovoli potvarjanje zgodovine in neupoštevanje vseh njenih aspektov. Žalosti me, da je v očeh predsednika Tajanija potreba po prebujanju italijanskega patriotizma večja in pomembnejša od zgodovinskih dejstev. Glede na to, da je predsednik dokazal nepoznavanje zgodovine, ga v pismu seznanjam tudi s poročilom slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije iz leta 2000," je navedla Fajonova.

Zunanji minister Miro Cerar pa se bo na izjave Salvinija in Tajanija v Bazovici odzval ob 14.15 v prostorih DZ.

Sporni italijanski praznik je minuli teden razburjal tudi v samem Evropskem parlamentu, saj je v njegovih prostorih Nacionalno združenje Furlanija Julijska krajina in Dalmacija v sodelovanju z anonimnim članom Evropskega parlamenta organiziralo razstavo o italijanskih žrtvah nasilja med in po drugi svetovni vojni pod naslovom Vzhodna meja.

Slovenski evroposlanec iz vrst DeSusa Ivo Vajgl je nad razstavo, ki ne omenja žrtev fašizma, izrazil ogorčenje in je zato že v sredo pisal predsedniku Evropskega parlamenta Tajaniju.

Nedeljske slovesnosti ob dnevu spomina v Bazovici so se udeležili tudi številni pripadniki združenj ezulov ter predstavniki krajevnih oblasti, od predsednika deželne vlade FJK Massimiliana Fedrige do tržaškega župana Roberta Dipiazze ter več tržaških poslancev. Med udeleženci je bilo kakih 400 dijakov raznih šol iz FJK in drugih krajev v Italiji ter 800 pripadnikov združenja vojaškega rodu alpincev. Skupaj se je po navedbah spletnega portala TriestePrima zbralo kakih tri tisoč ljudi.