V predavanju v Münchnu, predvajanem tudi prek spleta, se je Sinn zaradi velikega števila beguncev in migrantov zavzel za zmanjšanje prepustnosti meja schengenskega območja in za vzpostavitev enotnega sistema za sprejem prosilcev za azil in distribucijo migrantov po kvotah.

Skeptičen je, da bo prišlo do "evropske rešitve". Le Nemčija je izrekla dobrodošlico migrantom, je ugotavljal, druge države se jih otepajo. Grčijo, preko katere pride v Evropo večina migrantov z Bližnjega vzhoda, je označil za "propadlo državo". Posvaril je pred odvisnostjo od Turčije, ki bi Evropo izpostavila turškemu izsiljevanju. Po njegovem je nujno, da Slovenija učinkovito zaščiti schengensko mejo proti Balkanu.

Nujna je tudi vrnitev nadzora na nemških mejah, vztraja Sinn, ki je prepričan, da je mejne kontrole moč izvajati brez prevelikih prometnih zastojev.

Sprejete migrante bi bilo treba čim prej vključiti v delovni proces, pravi ekonomist, zato morajo biti mogoče tudi izjeme, ko gre za minimalno plačo. Se je pa zavzel tudi za ustavitev pritoka migrantov.

Navedel je izračune freiburškega finančnega strokovnjaka Bernda Raffelhüschena, ki ocenjuje, da bo milijon beguncev do konca življenja nemško socialo stal 450 milijard evrov več, kot si lahko privošči. To je kar 450.000 evrov na glavo, opozarja Sinn. Državo, njeno javno infrastrukturo in javne inštitucije je treba zaščititi, pravi ekonomist, po potrebi tudi z ograjami. Liberalne in odprte družbe lahko obstajajo le z ograjami, je prepričan.