Papež Frančišek je sinodo odprl s sveto mašo v Baziliki svetega Petra. V pridigi je obsodil izkoriščanje in uničevanje okolja na območju Amazonije. "Uničevalski ogenj, ki so ga zanetili uničevalski interesi, tako kot tisti, ki je nedavno opustošil Amazonijo, ni iz evangelija," je poudaril po poročanju tujih tiskovnih agencij.
Kot je pojasnil, je Božji ogenj toplina, ki zbližuje, razvnema pa ga deljenje, ne dobiček. "Ogenj, ki uničuje, se po drugi strani razvname, ko ljudje zagovarjajo le svoje ideje, oblikujejo svojo skupino ter v poskusu, da bi bilo vse poenoteno, izbrišejo razlike," je dejal.
Ob tem je papež posvaril pred novimi oblikami kolonializma na območju ter spomnil na misijonarje, ki so v regiji pustili svoje življenje. "Mnogi bratje in sestre v Amazoniji nosijo težak križ," je še dejal.
Izkoriščanje narave v Amazoniji, vključno z nedavnimi požari v amazonskem pragozdu, je ena osrednjih tem sinode, ki se bo končala 27. oktobra. Papež v junija objavljenem delovnem dokumentu za sinodo z naslovom Nove poti za Cerkev in celostno ekologijo išče rešitve, s katerimi bi amazonskim ljudstvom pomagali preživeti, obenem pa ohraniti duhovno identiteto. Zato predlaga medkulturni dialog in praktične rešitve, s katerimi bi v duhovniške vrste lahko privabili več avtohtonega prebivalstva.
Na območju Amazonije duhovnikov zelo primanjkuje. Medtem ko je bilo v Sloveniji lani glede na letno poročilo Slovenske škofovske konference (SŠK) na enega duhovnika okoli 1485 ljudi, jih je na območju Amazonije okoli 14.000.
Največ prahu dviguje papežev predlog v delovnem dokumentu, da bi pomanjkanje duhovnikov v Amazoniji reševali s posvečenjem "preizkušenih" ovdovelih ali poročenih moških (viri probati), ki so se izkazali s svojim življenjem in bi želeli postati duhovniki. Frančišek sicer izpostavlja, da na sinodi ne bo govora o odpravi celibata, temveč le o posvečenju poročenih moških v izjemnih primerih.
V Katoliški cerkvi rimskega obreda je za zdaj mogoče zgolj posvečenje neporočenih moških, ki se zaobljubijo celibatu. Posvečevanje poročenih je mogoče v cerkvah vzhodnega obreda in ob posebnih zgodovinskih ali pastoralnih okoliščinah.
Odločitev o rešitvi problema pomanjkanja duhovnikov v Amazoniji bo pomembna za Cerkev po vsem svetu, čeprav v Vatikanu tega nihče ne obeša na veliki zvon. Sklepi vseh sinod, tudi lokalnih, namreč po papeževi potrditvi postanejo obče veljavni.
Brazilski kardinal Claudio Hummes, ki sodeluje pri pripravi sinode, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sicer pojasnil, da izjeme od celibata ne bi veljale za ves svet, ampak le v izredno nujnih primerih. Odprave celibata tako na tokratni sinodi ni pričakovati, bi se pa lahko odprlo okno za izjeme, navaja dpa.
Skrajno konservativni predstavniki Cerkve z ameriškim kardinalom Raymondom Burkom na čelu zato svarijo pred krivoverskimi odločitvami na sinodi. Strokovnjak za Vatikan Iacopo Scaramuzzi ocenjuje, da bi "primer viri probati" lahko v Cerkvi dodatno razvnel že dlje časa tleč konflikt med vse bolje organizirano konservativno in napredno strujo, poroča dpa.
Burno razpravo bo na sinodi najverjetneje povzročil tudi papežev predlog, po katerem bi ženskam v Amazoniji omogočili uradne (cerkvene) službe. V pripravljalnem dokumentu sicer ni govora o možnosti, da bi ženske postale duhovnice.
Škofje z vsega sveta, med njimi večina iz regije, bodo na srečanju pozornost posvetili tudi katastrofalnim gozdnim požarom v Amazoniji. Da je sinoda tudi okoljsko obarvana, sicer ne preseneča, saj 82-letni papež že vrsto let opozarja na podnebne spremembe in jim je leta 2015 posvetil celo encikliko Laudato si. Nedavno pa je izrazil zaskrbljenost za amazonski pragozd, ki ga je označil za ključnega za planet.
Tokratna sinoda bo zelena tudi na drugačen način. Generalni sekretar sinode, kardinal Lorenzo Baldiserri, je pojasnil, da bodo s spletnimi akreditacijami za srečanje prihranili precej papirja, izogibali se bodo tudi uporabi plastike. Škofje bodo tako pili iz kozarcev, ki jih je mogoče reciklirati, mape z gradivom pa bodo iz naravnih vlaken.