Severnoirska policija dobila dodatnih 48 ur za zaslišanja Gerryja Adamsa

Primer umora McConvillove, takrat 37-letne matere desetih otrok, je že tedaj močno razburil severnoirsko javnost, zelo verjetno pa bo zdaj poskrbel za nove pretrese v tej britanski pokrajini, predvsem na političnem prizorišču.

McConvillovo so tedaj severnoirski republikanski separatisti ugrabili na njenem domu na zahodu Belfasta in jo nato ustrelili, ker so mislili, da jih je izdajala britanskim vojakom, medtem ko so se oni borili proti britanski nadvladi. Uradna preiskava je nato pokazala, da ni bila informantka vojske. Leta 1999 je Ira tudi priznala njen umor in njene posmrtne ostanke so potem šele štiri leta kasneje našli v okrožju Louth.

Ob njeni ugrabitvi so bili navzoči tudi njeni otroci, a si doslej niso upali povedati, kdo jo je odpeljal. Njena hčerka Helen McKendry je sedaj v pogovoru za BBC dejala, da je imena pripravljena povedati. "Ne bojim se več Ire. Z veseljem bom policiji povedala imena," je dejala.

Adams, ki je v 80. letih prejšnjega stoletja veljal za tiskovnega predstavnika Ire in se je nato prelevil v mirovnika in severnoirskega državnika, vsakršno povezavo z likvidacijo McConvillove zavrača in trdi, da ima njegova aretacija politične motive.

Podpredsednik severnoirske vlade McGuinness, prav tako član Sinn Fein, je dejal, da so obtožbe zoper Adamsa "zlobne" in namenjene destabilizaciji severnoirskega mirovnega procesa ter škodovanju njegovi stranki pred prihajajočimi majskimi lokalnimi in evropskimi volitvami.

Britanski premier David Cameron je zanikal obtožbe o politični motiviranosti aretacije. "Ni nikakršnega političnega vmešavanja v primer," je zatrdil.

Adams je bil sicer eden ključnih mož pri sklepanju mirovnega sporazuma z Londonom iz leta 1998, ki je v veliki meri končal nasilje med britanskimi protestanti in irskimi katoliki na Severnem Irskem. Je tudi poslanec v severnoirskem regionalnem parlamentu, sicer pa še vedno nasprotuje britanski vladavini na Severnem Irskem, a s političnimi sredstvi, zagotavlja.