Seehoferjev veliki načrt za strožjo migracijsko politiko

V okviru načrtov, ki jih povzema nemška tiskovna agencija dpa, namerava prvak Krščansko-socialno unije (CSU) povečati število lokacij, od koder bi izvajali deportacije. Da bi rešili problematiko pomanjkanja le teh, v prihodnje ne bi več ločevali oseb, ki čakajo na deportacijo, od ostalih zapornikov.

Nemške dežele bi spodbujali k izgradnji zadostnega števila mest v zaporih, dodatno pa bi država preverila možnost izgradnje prostorov za pridržanje na letališčih, ki bi med drugim delovala kot zbirališča za skupinske deportacije.

Nemška kanclerka in vodja krščanskih demokratov (CDU) Angela Merkel je pred kratkim dejala, da se strinja s 62,5 točke od 63 točk načrta, a so te verjetno predvsem trn v peti koalicijskim partnerjem, socialdemokratom (SPD).

Seehofer namerava med drugim spremeniti sodne postopke za pridobitev azila. Razmišlja celo o tem, da bi iskalci mednarodne zaščite plačali del sodnih stroškov, postopke pa bi pohitril s spremembo zakonodaje.

"Uspešna integracija lahko uspe le z omejenim priseljevanjem," med drugim piše v načrtih. Iskanje zaščite in kršitve zakonodaje se med seboj izključujejo. Kot piše v dokumentu, so oblikovali uravnoteženo politiko "pomoči in dejanskih zmogljivosti države".

Delno se načrti Seehoferja ujemajo s sklepi vrha EU prejšnji teden, čeprav ni izrazil pretiranega zadovoljstva glede teh.

Nemški notranji minister bi namreč prav tako vzpostavil "varne kraje", med drugim na Severu Afrike, kamor bi prepeljali migrante, prestrežene v Sredozemskem morju. Okrepil bi dogovore z drugimi članicami Evropske unije glede vračanja prosilcev za azil, a bi pri ponovnih nezakonitih migracijah uveljavil notranjepolitične ukrepe. Ravno to pa je ena od ključnih spornih točk v sporu z Merklovo, saj ta zavrača enostranske nacionalne ukrepe.

Glede slednje točke je Seehofer v nedeljo sicer predlagal kompromis, po katerem na meji ne bi zavračali vseh migrantov, ki so že registrirani v drugi članici EU, ampak le tiste, pri katerih je postopek za pridobitev azila že v teku. Merklova je kompromis zavrnila.

Merklova se je medtem, da bi zgladila spor s CSU, ob robu vrha EU dogovorila s Španijo in Grčijo glede vračanja migrantov, ki so bili registrirani v teh dveh državah, od 14 držav pa je dobila soglasje, da bodo sprejemale migrante, ki jih bo Nemčija zavrnila. Med njimi ni Slovenije. Okrepili bodo tudi varovanje zunanjih meja.

V velikem načrtu je minister podrobneje predstavil tudi svoje sidrne centre, za katere se je sicer vedelo že prej. To bodo centri, kjer bodo na enem mestu prisotne različne službe, ki bodo obravnavale prihode, odločale glede prošenj za azil in urejale postopke morebitnega vračanja. Migranti bodo v teh centrih do največ 18 mesecev, družine pa pol leta.

Seehofer v načrtu ogroža tudi status prosilcev za azil. Osebe, ki bodo namreč pravnomočno obsojene, bodo lahko izgubile status, prav tako tisti, ki bodo potovali v domovino, čeprav so tam po lastnih navedbah ogroženi.

Medtem so nemški mediji danes poročali, da poleg Seehoferjevega velikega načrta obstaja še en, ki ga sestavlja notranje ministrstvo ločeno. Načrt, ki ga je Seehofer v nedeljo predstavil vodstvu CSU, je predstavil kot "predsednik CSU in ne kot zvezni minister za notranje zadeve," je sporočila tiskovna predstavnica ministrstva. Po poročanju nemškega časnika Die Welt, ga bodo predstavili, ko bo čas za to.